Na lepše

 Tura nagledana nekaj časa nazaj. Ko so dnevi daljši, zato sem imel še rezervne (krajše) plane. Sploh, v odvisnosti od razmer višje gor, predvsem količine snega. A včerajšnja raziskava po raznih gorniških FB skupinah in hribi.net je nakazala, da je že večinoma kopno. Štart iz bele, po lovski čez Šraj pesek na Korošico. V opciji je bil tudi Skok...a menda tam ni preveč prijazno, če je skala mokra. In zjutraj je bilo mokro. Torej čez Najnar štant. Iz Korošice pa na Škarje in do konca grebena: Lučka baba, Vilice, Planjava. Sestop čez Repov. Tiste 3 km asfalta na na štop. Aja...plan je bil narejen v medkoronskem času...torej zadnji del po Koželjevi . Pokličem še Urško. Ona je načeloma vedno za dolge ture. Sploh, če so vmes brezpotja. Štart minuto do 6 (em...ups;). 3. avto v Beli in še 2 prideta takoj za tem. Smo zgleda vsi čakali na konec policijske ure.  Markiran del poti brez posebnosti. Lovska se mi zdi, da je bolje vidna, kot je bila februarja . Seveda, ko greš 2. je orientacijsko lažj

Dan, kot bi ga narisal. Macesni so trenutno na višku zlatega "razcveta." Dodatek snežne podlage in modrega neba, pa dobimo enega najbolj pravljičnih kontrastov. In za opazovanje tega čuda, je Dleskovška planota kar primeren kraj. Štartava in Raven proti Križevniku. Vse precej prazni, srečava edino enega gospoda, ki sestopa "za gazit in ruševje" pravi. Nisem čisto uspel razbrati, če je bil na vrhu. Nadaljujeva po gazi, ki mi je vedno manj všeč. Res gre čez rušje, in po glavi se mi mota, da to že ne bo prava pot. Čisto 100% sicer nisem bil, saj tu še nisem hodil. Končno gazi zmanjka in tudi mi2 obupava...za zdaj. Vrneva se malo nazaj, da si natakneva gamaše (hm...kako se tega nisva spomnila prej) in ko se začnem razgledovati se mi glede na konfiguracijo terena zazdi, da bo šlo naravnost od tu gor zlahka skozi rušje. Pa ne samo, hitro se izkaže, da je prav tu pot. Še malo in je bila do vrha potegnjena gaz. Dan pa res, kot bi ga narisal. Ker je do Križevnika dokaj kratk