Že nekaj časa nazaj sem gledal, da je na zemljevidu pod grebenom Zeleniških špic vrisanih več jam. In že takrat sem razmišljal, če so kakšni "šodrovski" pristopi, ki bi to povezali. Po možnosti s sestopom na drugo stran. Pa sem nedavno ugotovil, da res gre (hvala, Maja 🙂. Še vedno pa je bil to "izlet v neznano", nisem točno vedel, kakšna je tehnična in orientacijska zahtevnost tako da nekega širokega kroga ljudi tokrat nisem vabil zraven. Pa še čas "ni bil zaveznik" - jaz po šihtu, Urška je dopoldne že plezala.
Šele 15.30 štartava iz Bele, kjer je bilo potrebnega kar nekaj umetniškega vtisa, da sem dobil še eno parkirno mesto. Pri Orglicah kar živo, od odcepa za Skok in Kamniško jamo pa nikogar več vse do konca ture. Do jame je pot lepo sledljiva, po razcpu za Skok je sicer manj uhojena, a še vedno ji ni težko slediti. Kakršnih koli oznak seveda ni. Brez potke pa bi bilo precej bolj divje in kar izziv poiskati prehode.
Kamniška jama je kar velika in mogoča. Vsaj začetna dvorana. Rovi naprej so precej ožji in eden tudi zaprt z rešetkami. Bi pa bilo to kdaj za obiskat pozimi. Znajo zrast kar lepi ledeni kapniki.
Za nadaljevanje naj bi bili 2 možnosti. Tista direktna, mimo smreke je menda težja. Bi kar verjel, tistih 50m prečenja čez zelo strmo travo je bil še najbolj zoprn, oz najtežji del današnje ture. Tam res ne sme biti napake, možnosti, za kaj prijet pa ni prav dosti. Konec tega dela je kar olajšanje, odprejo pa se novi veličastni pogledi na gorske travničke pod navpičnimi stenami. V nadaljevanju kar nekaj poplezavanja po lepi kompaktni skali. Take v naših Alpah ni na vsakem koraku. In morda ravno zaradi tega - fokus je bil na lepi skali - mi nekako uspe zgrešiti "zamišljeno smer/prehod". Ki pravzaprav niti ne vem, kje je. Precej verjetno pa obstaja krajša varjatna. Kajti, ko se je prvič pokazal Staničev vrh, je bil precej oddaljan. Veliko bolj, kot naj bi bil po predvidevanjih. Torej bi nekje morala iti veliko bolj desno. Tako pa sva prišla na greben tik pod "Koto približno 1650", zoprn vrh, ki me je enkrat že močno "nasral" misleč, da gre za Kamniškega deca...
Še enkrat - čas ni bil najin zaveznik (pa spet je v igri isti kucelj). Sestopal po isti ne bi. Verjetno bo res najhitreja/najvarnejša direktno po grebenu čez zoprno gosto rušje. Pa še v kratkih hlačah 🙈Kolikor se spomnim so tu celo sledi neke stezice. In zdela se mi je celo bolj uhojena kot predlani. V nadaljevanju pa kakih 30m pod grebenom tudi najdem precej boljše prehode, kot so bili takrat, po vrhu grebena (tam jih namreč - ni). Tako da je borba z rušjem vzela celo precej manj časa, kot sem mislil in še zdaleč ni bila tako brutalna. Milina, v primerjavi z mazohizmom od Bavškega Grintavca do Svinjaka😅 Že sva na stezi proti Kovačnicam...
Venomer pogledujem, kje bi se lahko priključila kaka stezica. Tista, po kateri bi morala priti. Če sploh je vidna. Na enem mestu dobim idejo, da bi to znalo biti to. Morda bom preverjal enkrat v prihodnosti. Pri Kovačnicah kratka pavza in potem nazaj ter še zadnji vzpon. Dovolj časa bo še svetlo. Nenazadnje, alpinistična tečajnica je tu za to, da "nabira grebene" 😉 In vzpon na Staniča je za kaj takega kar primeren.
19.40 ni bila ravno zamišljena časovnica na vrhu, a na pravih brezpotjih zna biti to precej nepredvidljiva spremenljivka. Pa glede na to, kar se je dogajalo vmes, še vedno presenetljivo ok. Par slik na vrhu, par pogledov v nadaljevanje Zeleniških in potem sestop. V grapi proti Repovemu kotu še malo snega, a nič problematičnega. Proti Srebrnemu sedlu ga je več. Še eno znežišče prečiva pod tolmunčki, pod njim pa pozira kozorog.
Zadnji del sestopa je že trdna tema in...hja, včasih smo temu rekli ura za it na žur. In prav nekje od spodnje postaje žičnice za Kamniško sedlo se začne slišati žur. Super, pri Jurju je še odprto za pir. "AO Rašica majo sprejem tečajnikov po izpitu" pove Riki. Greva pogledat, to bo še kak poznan. In tudi res je tako 🙂
P.s. Ugotovil, kje sem zgrešil "pot" oz lažjo varjanto...informacije sem imel podane, a sem slabo pogledal... Sem pa kar malo pomirjen, ker je bila ta težja verjetno lepša :)
 |
| Konj in Rzenik |
 |
| Kamniška jama |
 |
| nadaljevanje pod mogočnimi stenami...za najbolj zoprnim delom |
 |
| lepa skala |
 |
| še en lep skok |
 |
| če bi bil le izhod manj pošodran |
 |
| v iskanju prehoda |
 |
| možic? |
 |
| Kovačnice |
 |
| sestop (oz abzajl) za nadaljevanje Zeleniških |
 |
| sidrišče |
 |
| zadnje snežišče |
 |
| je poziral |
 |
| precej jih je bilo v zadnjem delu sestopa |
 |
| gpx je, sploh na ključnih mestih, zelo nenatančen ;) |
Komentarji
Objavite komentar