Časi so taki, da se zdaj v hribe ne hodi več za dušo, ampak na...em...službeno pot. To je recimo ena od izjem, ki jih režim dovoli, če nisi v pravi občini. Ampak pustimo zdaj dolinske zadeve, kot je politika. Tu gor korona ne razsaja, sploh na neobljudenih poteh.
Idejo za ta krog sem dobil enkrat spomladi, ko je kolegica opisovala ta krog. Ne spomnim se, če je bil točno tak. Pravzaprav se še sama ni čisto točno spomnila vseh detajlov. Vsekakor je bilo dovolj, da sem pogledal na zemljevid in z očmi zarisal pot. Ni najkrajša. Kakih 2000 višincev in 20km. Tako na hitro, od oka. In pri tem je ostalo. Tudi včeraj se nisem zelo poglabljal v zemljevid, še enkrat na hitro pogledal. In ocena je ostala, da je malenkost krajša od tiste 2 tedna nazaj - torej ravno še sprejemljiva za ta čas, ko je noč že daljša od dneva. Seveda ob odlični vremenski napovedi. No, pa je bila daljša...
Parkiranje pri spodnjem izhodišču za Kamniško in Korško sedlo se je zdela nekako najbolj logična izbira. V tistem kratkem času, ko treba it po makadamu sva se nadihala že nekaj praha vseh, ki so šli do Konca ali Jermance. Ob razmišljanju, zakaj toliko prometa ravno v tem trenutku misli spet pridejo na policijsko uro...
Lovska pot od Žagane peči je dobro uhojena. Po hladnem jutru je tu postalo že precej toplo. Nekaj seveda pripomore tudi klanec. Pri lovski koči pa že prvo kopanje v soncu. Tisto čisto pravo pa pride malo višje. V igri je bil še Kalški greben a sva šla raje po spodnji poti. Zelo neobljudena in na novo markirana, z lepimi razgledi.
Od križišča, kjer pride pot iz Dolge njive potem bolj obljudeno, enako tudi na Vrhu Korena in Kompoteli. Vseeno precej manj ljudi, kot jih bi srečal, če bi se obnašal...em..."odgovorno" in se gibal znotraj občine Lj. Vreme je bilo res čudovito, prijetno toplo, spodaj pa "morje".
Po malici se spustiva na Mokrico. Tam sta že domačinski (no, približno:), ki sta prišli direktno od Medvedje jame. Razmišljava, če sestopiva kar tu, a o poti (oz brezpotju) ne slišiva ravno hvale. Tako da ostaneva pri planu in s tem spustiva priložnost za konkretno skrajšanje ture. Na račun tega bi prihranila ene 4,5km in dobrih 150 višincev.
Košutna je kopna precej drugačna, nazadnje smo pri gaženju prišli z rahlo druge strani in spregledali vpisno knjigo na vrhu. In močno porasla s košatim rušjem. Zanimivo, kako pol metra snega popolnoma spremeni pokrajino, potlači rušje in posledično lahko postane napredovanje prava muka.
Sestop s planine Košutna po strmi poti mimo Deca, potem dolga prečnica po na najbolj uhojeni potki proti Medvedji jami in tam še zadnja pavza. Še vedno naokoli leži nekaj kosti. Malo dvomim, če res vse pripadajo jamskemu medvedu. Oz, če so sploh iz tistih časov :) Od tu dol je lovska pot lepo, ne prestrmo speljana v nešteto srpentinah. Čaka naju še 1000m spusta in potem še cca 4km skoraj ravnine po Koželjevi...glede na blag spust je zgledalo, da bo trajalo še celo večnost. No, vmes je bilo še nekaj, kar sem skoraj pozabil, tudi makadama po dolini Korošice še za skoraj 4km.
Ja, bilo je malo več, kot tista ocena od oka...slabih 2200m in 28km. Po taki tudi si človek zasluži pir, ampak še poštena analiza ture pri Jurju ni več dovoljena. Še dobro, da so dovoljeni vsaj štruklji za s sabo...
foto: poleg mene še Urška Slapšak
 |
| prvo sonce |
 |
| pri (prvi) lovski koči |
 |
| sveže markirana pot |
 |
| če bi se videlo, bi bila tam čreda gamsov |
 |
| pogled na ljubljansko morje... |
 |
| in še Očaka v galjavi |
 |
| Kompotela |
 |
| užitek :) |
 |
| osrednji greben KSA |
 |
| tu nekje je potekala tura 2 tedna nazaj |
 |
| Ježev greben |
 |
| planina Košutna |
 |
| sem prav gledal, če bo kakšna tabla "tu je za domovino padel...", ampak ne, je čisto naraven spomenik |
 |
| Medvedja jama |
 |
| še nekaj kosti...hm, vprašanje, če so res medvedove |
 |
| pa še druga lovska koča danes |
Komentarji
Objavite komentar