Čez Šraj pesek na Lučko Babo, Vilice, Planjavo (25.10.2020)

oktober 26, 2020

Tura nagledana nekaj časa nazaj. Ko so dnevi daljši, zato sem imel še rezervne (krajše) plane. Sploh, v odvisnosti od razmer višje gor, predvsem količine snega. A včerajšnja raziskava po raznih gorniških FB skupinah in hribi.net je nakazala, da je že večinoma kopno. Štart iz bele, po lovski čez Šraj pesek na Korošico. V opciji je bil tudi Skok...a menda tam ni preveč prijazno, če je skala mokra. In zjutraj je bilo mokro. Torej čez Najnar štant. Iz Korošice pa na Škarje in do konca grebena: Lučka baba, Vilice, Planjava. Sestop čez Repov. Tiste 3 km asfalta na na štop. Aja...plan je bil narejen v medkoronskem času...torej zadnji del po Koželjevi.

Pokličem še Urško. Ona je načeloma vedno za dolge ture. Sploh, če so vmes brezpotja. Štart minuto do 6 (em...ups;). 3. avto v Beli in še 2 prideta takoj za tem. Smo zgleda vsi čakali na konec policijske ure.

Markiran del poti brez posebnosti. Lovska se mi zdi, da je bolje vidna, kot je bila februarja. Seveda, ko greš 2. je orientacijsko lažje. Še en namig od včeraj, in stezica se ni niti za trenutek izgubila (za votlino desno gor in ne naravnost). Tudi za Šraj pesek sem se takrat na "grd način" naučil, da se ga je potrebno držati desno, ob steni. Tu melišča praktično ni in je napredovanje čisto normalno. S sedelca se nato spustiva v Petkove njive in po kravji poti proti Korošici. Je pa tu kar nekaj zanimivih balvanov, če greš po poti marsikaj ostane skrito. Pogorišče koče zgleda res žalostno. Nekdo je včeraj napisal "kot vojne slike bombandiranih hiš".

Do tu snega ni bilo praktično nič, oz vsake toliko vidna kakšna flika. Pa tudi naprej zelo malo. Nadaljujeva po markirani poti na Škarje. Vmes se je spustila nizka oblačnost in malo bentiva nad razgledi, a na Škarjah se že odpre. Spet je veliko prilik za zanimive fotografije.

Od tu je proti Lučki babi strm kratek vzpon. Glede poimenovanj tu ni popolne enotnosti. Lučka baba je menda kota 2244, na na kakšnem zemljevidu se oznaka najde na koti 2335. A nemara so to že vilice, ki jih predstavljata 2 vrhova (lahko bi celo rekli 3), koti 2341 in 2335. Kakorkoli že, za ziher sva pobrala vse vrhove :) Na koti 2335 pa tudi poštena malica in hmeljeva kapljica. So pa Vilice zanimive, zelo težko bo namreč šlo po grebenu iz enega na drugi vrh, sestop dobrih 50m niže pa tehnično gledano zadeve zelo olajša. No, še vedno je treba za višji vrh ven iz markirane poti in je zahtevno brezpotje.

Proti Planjavi sva hodila v megli, le na vrhu se je sonce malo trudilo. Proti Logarski dolini je razgled še bil. V skrinjici čisto nova vpisna knjiga...a brez svinčnika. Seveda ga imam vedno s sabo. Svinčnik je ostal gor, knjiga pa "razdevičena" ;).

Megla vztraja še nekaj časa pri sestopu. Na trenutke sem že razmišljal, da Repov kot ni najboljša varianta. A snega naj ne bi bilo. To potrdi tudi trojica, ki je ravnokar prišla od tam. Pot je pa zdaj tako ali tako dobro shojena.. malo drugače, kot leta nazaj. Previdnost je bila seveda potrebna. Ključni del, skok/kamin je bil kopen, ne pa tudi suh. Mislim, da nisem nikoli hodil tu v tem času in sem prvič opazil, koliko je macesnov. Barve pa ravno najbolj bujne. Samo še sonce je manjkalo.

Kar lepa tura za tako kratek dan. Dobrih 2200m in 20km. Od zore do mraka...oz bolje, od policijske ure, do mraka. Hm...še fašisti so v času okupacije policijsko uro postavili bolj življenjsko...