Na lepše

 Nemara še zadnja tako dolga pošihtna letos. Potem sledi dopust. Po dopustu bodo že dnevi krajši. Dopust bo seveda v hribih 😁 Pri Završniskem jezeru parkiram na precej praznem parkirišču. Vroče je, 32C kaže. In razmišljam, da sem usmerjen gor po prisojnem pobočju, ki je večino časa golo, brez sence... Morda nisem danes najbolje razmislil o cilju. Ampak zdaj sem tu, ne bom spreminjal odločitve, pač grem gor.  Do koče sem hitro, enega prehitim, 2 ali 3 srečam za dol. Gneče torej ni. Pač pa za to vse teče. Že tam sem, kot bi prišel iz pod tuša. Malo prečenja in spet klanec. Mimo črede konjev, ki se stiskajo v senci. Pametno...jaz pa po vedno manj sence grizem naprej v klanec.  Od Prižnice naprej, ko "ugasnejo" še zadnje zaplate sence, je dejansko bolje. Temperature pade, malo se oblači. Zanimivo, plohe danes ravno niso napovedane. Je pa čutiti vlago v zraku in vidljivost ni daljnosežna.  Malo pod sedlom med Stoloma prehitim enega, ki gor poriva električno kolo. "A je z...

1. del Korzika 2. del Paglia Orba 3. del Cinto 4. del Corte in Restonica 5. del Bonifacio in sprehodi po obali 6. del razgiban SZ in Cap Corsica 7. del 5 Zemelj  Cinto je z 2706m najvišji vrh Korzike. Običajno so ti najvišji vrhovi "romarske poti". Vsaj v Sloveniji smo navajeni tega. Pa še kje v alpskih deželah. Na Korziki imajo zgleda bolj "črnogorske gene" in še zdaleč ni tako oblegan. Res pa, da smo izven glavne sezone. Odpeljeva se malo višje do vasice Lozzi, kjer parkirava nasproti kampa. Na prvi tabli za Cinto piše 7h. Spet pomislim na črnogorske gene...za teh ubogih 1700 višincev...😅  Že hitro sledi ugotovitev, da se tu sredi poletja res NE hodi. Južno pobočje, nobene sence. Še dobro, da je moč sonca že precej nižja in temperatura zmerna. Pokrajina je kar nekako stepska. Ne zgleda najbolj prijazna. Pot se najprej dviga po neizrazitem hrbtu in nekajkrat seka gozdno cesto (če jo lahko tako rečemo, ker ni gozda). Mimo ruševin cerkvice na razglednem mestu.  Nekj...