Na lepše

Na tak dan – seveda če si hribovske sorte – preprosto moraš nekam po šihtu. Sploh, če imaš še kakšno naduro za pokoristit. V Lj in okolici oblačno, tudi v Kamniku še nobene spremembe, v Stahovici se je prvič zazdelo, da so oblaki vedno bliže in nad njimi sonce. Vsaj kamnolom je deloval, kot da se že skoraj sveti v soncu. Malo pod Jermanco zapeljem v pas goste megle. Na parkirišču nobenega avta, sta pa bila potem 2 čisto na koncu makadama (no ja, saj je še parkirišče). Po poti proti Repovemu kotu spet (ja, ni bilo prvič) »pozabim« zavit desno, a sem za nagrado uzrl skupinico muflonov. Naj bi jih bilo kar precej pri nas, vidi pa se jih ne tako pogosto. Nad lovsko kočo pa je megla postajala redkejša, slutiti je bilo, da je sonce že »blizu«. Srečam še planinca pri sestopu »A je sonce gor?« »Je, je« Vprašanje je bilo seveda retorično, saj je bilo že povsem jasno, da bo zdaj zdaj prebilo oblake. Zgornja meja nizke oblačnosti (natančno določena glede na lego Pastircev ;) je bila n

Ponedeljek je bil po dolgem času spet lep dan. Vprašanje, kdaj bo spet naslednji. Pa je bilo potrebno izkoristit. Po šihtu (ob koriščenju nadur seveda, dan je ob normalnem delovniku vendarle že prekratek) jo mahnem na Kamniško sedlo. Sem ga že prej gledal iz pisarne, vmes malo dvomil, ko je Ljubljano zajela ploha, a se pametno odločil. Na Jarmanci, ko se ravno odpravljam, je eden že sestopil. »Kej piha gor?« »Ko kurba, po tleh te vrže.« Ni bilo ravno vroče na izhodišču, a kar hitro je šla vetrovka dol. Malo pred mano je štartal še eden, ki pa je zgleda zavil proti Kamniškemu vrhu, ali  kam drugam, saj se nisva več srečala, dol pa je bil pred mano. Sneg se začne visoko, tik pod vrhom in je spihan. Na vrhu je res da pihalo, a nič takega, kar bi prestrašilo povprečnega burje vajenega Krašovca  J  No, malo bolj kot pri sami koči je vleklo na vrhu, pri zastavi. In potem prvih 5min sestopa, ko je bil obraz proti vetru. Na vrhu sem še za hip pomislil, da škoda, ker nimam zimske oprem