Na lepše

 Pozno sem vstal, za popoldne so bile pa napovedane nevihte. Tokrat sem sam. Valentina je šla na Štajerko, pa niti nisem nikogar vabil, ker nisem vedel, v kakšnem stanju bo prebava - če bo končno v redu. Ni...zato sem tudi pozno vstal :)  V Kamniški Bistrici in više gor je kljub že zelo pozni uri manj vozil kot včeraj. Nemara zaradi napovedi. A skočit čez Gamsov skret in čez sedlo dol bo menda čas.  Sem mislil, da se mi bo jutranje poležavanje grdo maščevalo z vročino. No, saj je res bila...a se je kar hitro pooblačilo in stvar je bila dokaj znosna. Še celo malo je povleklo. Je bila pa že po parih korakih v želodcu spet težka kepa. A tudi ta se je počasi unesla. Definitivno precej bolje kot včeraj . Vsaj, kar se tiče tistega dela do sedla.  Gamsov skret sicer brez posebnosti. Je še eno snežišče, čez katerega ne vodi pot. No, mogoče "posebnost" je bila, da nisem srečal nobenega gamsa. Šele s Kogla so gledali navzdol. In prav tja se tudi odpravim v nadaljevanju. Ostali vrhovi s

Če se le da, vedno izbiram nove vrhove. Ali vsaj nove poti. Na Grintovcu sem bil letos že 2x...a nikoli (ne letos, ne prej) čez Dolge stene. In končno je prišla na vrsto...vsaj tak je bil plan.... Ob 6 je bilo v Kamniški Bistrici in naprej v Koncu že kar pester vozni park. Tako parkiram še nad postajo žičnice, saj je bil edino tam še prostor. Proti Kokrškemu sedlu brez posebnosti...razen...prebavnih težav. In posledično, tudi na račun tega, pohvale za zmeren tempo... Na sedlu pa nič kaj razveseljiv pogled proti Grintovcu. Od cca 2300m naprej je bil zavit v oblakih. In v takem morda ne bi ravno poskušal sreče po brezpotju, pa čeprav je to v resnici le manjši del Dolgih sten. Malo še posedimo v koči, zunaj je bilo za razliko od doline kar sveže, in se naposled odpravimo proti Kalški gori. Na vrhu meglice, samo na trenutke se je kaj odprlo, pa se takoj spet zameglilo. In rahlo vetrovno. Ko sestopimo nazaj proti sedlu pa se Grintovec odpira. Morda pa le bo za gor... Tudi želodec je bolje.

 Po sobotnih "družinskih obveznostih" sem rekel, da nekam skočim v štajerskih koncih, če sem že tu. Npr Mrzla gora...je le manj vožnje kot iz Lj. Pa je bila vremenska napoved nekam čudna... Tako se nadaljujejo zadeve iz prejšnjega dne - roštilj in špricer. Šele proti večeru se le premaknem. Na Kislico iz Socke. Kratek sprehod, brez ruzaka seveda :) A ko se vzpenjam proti Kislici me prešine, da bi pa skočil še na Stenico. Pa grem :)  Po Špičastega vrha je po grebenu spustim niže, kot bi bilo potrebno in tako se nabere nekaj dodatnih metrov. Proti Stenici pa prehitro zagrizem v breg in se skoraj vzpenjam po "Ferijevi"* (sestopil sem res po tej). Tako potem vseeno prečim levo (Z) proti markirani in ujamem še zadnji del grebena pred vrhom. No, pravzaprav polovico grebena od tam, kjer markirana iz gozdne ceste zavije na greben.  *precej strmo brezpotje, skoraj naravnost proti J iz vrha. Pač...enkrat sem tu sestopal s Ferijem ;) prvič videl...očitno še ni dolgo

 "Nekam v Kamniško Bistrico bi šli...pa ti najbolj poznaš tam." je rekla Barbara, še preden smo se prvič dobili na sestanku. In še preden je zvedela, da bo pravzaprav ona vodja tabora :) Sicer pa, pravilno, da komandira mentorica, ki pripelje največ otrok ;)  Kot tehnični vodja tako pripravim 3 opcije za tabor, ki bo trajal en podaljšan vikend (3-4 dni):  - Kamniška Bistrica (v dolini - npr. Pri Jurju): fajn lokacija, fajn ambient, a ture, če hočemo priti na nek razgled, znajo biti malo dolge in naporne. Nenazadnje, v zadnjem letu otroci skoraj niso imeli izletov. Malo zadržan do te opcije.  - Kamniško sedlo: lokacija je fajn, otroci so že nastanjeni "na višini", a je problem, ker od tam naprej so vse nadaljnje ture zahtevne, in na to peljat 20 otrok, nekateri so na taboru prvič, bi bilo malo prehudo. Opcija torej ne pride v poštev. - Kokrško sedlo: ima vse prednosti Kamniškega sedla, pa dalo bi izpeljat še 2 tehnično nezahtevni turi. S prvim dnevom vzpona na sedlo