Na lepše

Danes bi že morala biti v Dolomitih. Pa jo je zagodlo vreme. Menda je sedaj tam kar slabo. Vsaj za neke resnejše ture bo primerno od srede naprej. Kakorkoli že, pri nas, oz ne tako daleč stran, je bila napoved boljša. Tako da pridem na idejo, kaj pa če tašči uresničimo željo, ki jo tare že nekaj časa...da gre po skoraj 40 letih ponovno iz Ovčje vasi na Kamnitega lovca :) Na hribi.net je opis, kjer se štarta pri nekdanji spodnji postaji žičnice. Nisem preverjal, ampak pomoje je bolje čisto iz vase, kjer se tudi začne markirana pot. Ne vem pa, kako je tam s parkiranjem. No, v našem primeru je za začetek najprej ene 500m asfalta. Po še nekaj gozdne ceste pridemo na markirano pot, ki se res strmo vzpne. Je pa vseeno prijetna - v senci in po mehkem terenu večinoma bukovega gozda.  Na manjšem platojčku že rečem, da bi bil lep prostor za vikend :) Pravzaprav se mi zdi čudno, da na taki idealni lokaciji ni kakšne lovske koče. A hitro se pokaže, da je nekoč tu nekaj bilo. Naprej pa ponovno zagr

  Na Krn se menda ne hodi poleti gor iz Kuhinje. Sploh ne, če je napovedan vroč in sončen dan. Ja, res še nikoli nisem prej šel tu gor v kopnih razmerah. Samo parkrat pozimi. Pa za tak dan se mi je zdelo, da smo že skoraj »kriminalno« pozni. Ura štarta je bila izbrana demokratično…in jaz sem bil v manjšini. Vseeno, se očitno da preživet štart ob cca 7.20 J Saj resnici na ljubo ni tako dolga in si že na vrhu, še preden se tla pregrejejo. Original plan je bil, da ujamemo še zadnji del Korenove, pa sta Vid in Saša protestirala, da od vsej teži tekočine ob pričakovano vročem dnevu ne bosta nosila še čelad. Pa nič…se dobimo pri koči. (v resnici ni bilo čisto tako ;) Hitro ugotovim, da to ni najboljša varianta. Prečnica proti Korenovi se kar precej spusti in to čez travno pobočje, zelo slabo uhojeno in zjutraj še v senci – torej vlažno. V skali je potem bolje. Čeprav so vmes nekateri precej spolzki deli, ko iz trave, pravzaprav skoraj blata stopiš direktno na skalo. Sestopa po tej smeri

»Tolminski krog« je seveda mišljeno prečenje Tolminskih gora – osrednjega, najvišjega grebena. Od Tolminskega Kuka do Vrha nad Škrbino, opcijsko (oz, vsekakor ja, razen če pride kaj nepredvidenega) pa vse do Žabiškega Kuka. Malo sem se bal, ker je bilo napovedano res vroče in sončno vreme…to bo šlo po vodi! Malo upanja je vlivala simulacija vremena, ki je popoldne kazala pooblačitve J Ob 7 je bilo parkirišče v Tolminskih Ravnah že kar precej polno. Glede na vremensko napoved to res ni več pretirano zgodnja ura. Je pa razlika, če se pripelješ iz Tmina ali Lj… Čez Planino na Kalu in Tolminski Migovec na Tolminski Kuk skoraj do minute točno po planu. Tu je pot lahka, od Kala naprej pa je kar pomembno, da si dovolj zgoden J Višje gor začne sonce neusmiljeno žgat. Na Kuku poklepetava še z 2 zamejcema in potem naprej na Zeleni vrh in Podrto goro. Plan je, da se čim bolj drživa grebena in pobereva še vse nemarkirane vrhove. V resnici sta Podrta gora in precej neznan Vrh Konte edini pravi (