Na lepše

 Morda še zadnjič letos...pred poslabšanjem vremena in seveda koncem leta. Že včeraj sem mislil nekam skočit pred šihtom...pa nekako ni šlo vstat. Potem sem naumil, da bi probal kar sončni vzhod. Dan je kratek, sonce vzide pozno, sploh ne potrebno tako zgodaj vstat :)  Na cesti proti Koncu tradicionalno zimsko stoji znak za prepoved vožnje, a je cesta v odličnem stanju. No...sorazmerno...glede na to, kakšna je običajno poleti. Pri žičnici je že en avto, v koncu Konca pa nobenega. In črno črna tema. 5.50 je ura, ravno približno 2 uri imam časa. 7.45 je predviden vzhd v Lj, a bo tu gotovo malo pozneje.  Snega je precej pobralo, saj je vse kopno. Šele ob koncu gozda se začnejo prve zaplate, bolj konkreten sneg je od skoka naprej. Na vrhu je malo pomrznjen, a je v globino pregnit, tako da ni nobene potrebe po derezah. Višje postaja v globino trši, na zadnjem klancu pa ima napihano puhasto povrhnico. Zimski gojzarji so v kombinaciji s cepinom še vedno nudili dovolj opore in stabilen korak.

 Vse nad pokljuko sem letor res že prehodil na dolgo in počez...no skoraj vse. Na Debeli peči pa dejsnko nisem bil že zelo dolgo. In ker je tudi Valentina rekla, da je treba it eno krajšo pa z lepimi razgledi...je delovala kot primeren cilj :)  Pri Zajavorniku je prostora za...mislim, da sem naštel 14 vozil. Je pa bilo treba narediti nekaj reda med bočno parkiranimi. Potem se je hitro našel prostor še za enega karavana. Pa še za kakšnega fičota je ostalo. Bi rekel, da je bilo v tistem trenutku, ko smo štartali, celo več turnih smučarjev kot pešakov. Čeprav je bilo gledano skozi cel dan razmerje močno v korist nas, pešakov. Cela pot je močno zgažena. Zjutraj je bila ponekod še rahlo poledenelo, sploh od koče naprej. Do povratka pa se je povsod zmehčalo.  Napovedan je bil lep sončen dan. In v glavnem je tudi bil. Če odmislimo tisto malo megle...ki se je začela nekje na pol poti od koče gor in vztrajala skoraj do vrha. Na vrhu pa skoraj poletno toplo. Kar precej obljudeno, tudi nekaj pozn

 Zima se je komaj dobro začela, pa je že drugič uspela tura s pravo zimsko pravljico - takoj po sneženju, na nedotaknjen teren in z vrhunskimi razgledi na morje v dolini. Razgledi, za katere je vredno vstat še pri temi in gazit do kolen. Razgledi, za katere je vredno živeti... Iz Markove ravni je eden daljših pristopov na Kalški greben. Pa še možnost je obstajala, da se bo vse skupaj še podalšjalo zaradi zasnežene ceste. Pa je čehica zlezl kar presenetljivo visoko po snegu, šele zadnji srtm del, 2 ovinka pred "glavnim" parkiriščem je bil prehud.  Začetek v megli, a se je že po 10min odprlo modro nebo. Ob ne prav zgodnjem štartu ni trajalo dolgo, da je sonce posvetilo tudi na pot. Vseskozi pa zimska pravljica. Nihče še ni tu hodil po sneženju. Hja, logično, saj je bilo še včeraj precej slabše vreme. Po prečenju potočka in naprej mimo lovske koče je snega malo več, a še vedno daleč od pravega gaženja. Komaj malo čez gležnje. Nad planino Koren pa že tako lepo zalito, da grem v