Na lepše

 Že enkrat v začetku poletja se pogovarjava z Boštjanom za to smer. Ampak stvar se je obrnila kot se je, poletje je šlo bolj ko ne mimo in prišel je zadnji "lep" vikend v izdihljajih poletja. Pravzaprav še dobro, septembrsko sonce je precej prijaznejše od npr julijskega. Pridruži se še Janez, kar je bila kar znatna dodana vrednost, saj je daleč najbolj izkušen od naše tokratne trojice. Iz Suhadolnika začnemo pri rahlem mraku, seveda nismo prvi :) Pot gre najprej po makadamu, potem ga malo preseka in se spet nadaljuje po vlaki (oz bolj gozdni cesti), kjer se desno odcepi markirana pot za Kokrško sedlo. Še nekaj časa nadaljujemo po gozdni cesti, vmes srečamo še planinca, ki tu išče kot na Grintovec (ne bo šlo in ga usmerimo nazaj), na ostrem desnem ovinku pa naj bi zapustili gozdno cesto. Tu se začne zabaven del. JZ greben naj bi bil orientacijsko precej bolj zahteven, kot samo plezanje - tu prevladuje I ali še to ne (strma hoja), le par detajlov je II. Kar se tiče same orienta

 Tretjič letos v teh koncih...in še tretja kombinacija poti. Tokrat zastavljeno precej ambiciozno...skoraj malo preveč, glede na to, da so dnevi že krajši in je svetel del dneva po šihtu že precej omejen. Plan je da grem gor po dolini, ki pripelje na Mačensko sedlo (med Bašeljskim vrhom in Malim Grintovcem). Vmes grem po gozdni cesti preveč na Z in potem na naslednjem križišču obrnem skoraj 180°. A še precej bolj se je izgubil telefon. Že po pol ure mi pokaže prehojenih 8km in 1200m višine. Tega se ne bi sramoval noben gorski tekač...pravzaprav sem precej prepričan, da tega sploh še ni nihče dosegel :) Vmes pridem za kratko na markirano pot, ko ta zavije levo proti Kališču nadaljujem naravnost po lovski, ki gre v nadaljevanju po suhi strugi. Samo malo je še do sedla...a desno se prikaže lepa grapa, kamor zavije suha struga. Ne zgleda, da bi bilo lahko kje kaj prestrmo in prezahtevno, pripeljala pa bo nekam pod vrh Malega Grintovca. Res se ji ne morem upret. Grapa je lepa, na enem malo