Na lepše

 Včeraj je bilo še nekaj oblakov...danes pa perfektno vreme. Najbolj gosta megla je bila nekje ob koncu asfalta v Kamniški Bistrici, že okoli odcepa za Kurjo dolino ali malo naprej pa se je razkadila.  Želja je vsekakor bila Grintovec, realno pa "bomo videli glede na razmere". Ko sem začel hoditi je nekako zgledalo, da so samo ene sveže (verjetno včerajšnje) stopinje. Že hitro mi je dalo misliti, da bo gaženja... Malo višje, ko je snežna plast postajala debelejša, je bilo videti še sledi starejših, že zasutih stopinj.  Na gozdni meji pa se je začelo "zares". Staro gaz je veter bolj ko ne zasul. Ponekod sem ji poskušal slediti, drugje sem ubral svojo. Pravzaprav sem kar večji del strmine delal novo gaz. Stara je šla ravno po padnici, nekako bi tam pričakoval najdebelejšo snežno plast, ki sem se ji hotel izogniti. Tako sem "kolena grizel" po malo dvignjenem hrbtu, ki mora iti rahlo levo od markirane poti. No ja, če bi res grizel kolena, bi tudi lizal snega,

 Sneg je zapadel (in bo ostal za razliko od tistega že skoraj 2 meseca nazaj) in tako si je tudi Valentina zaželela nekam na sneg. Ne predolgo in ne prenaporno. Pogled skozi okno ni bil najbolj obetaven, Valentino je zazeblo že ob pogledu ven.  Ampak vreme je menda lepo. Nad meglo. Tako da jo le uspem spravit ven :) Seveda ji na koncu ni bilo žal. Na parkirišču pri žičnici še vse kopno in megleno. Sneg se začne nekje na 800m. In se je počasi talil, saj je kar močno padalo z drevja. Megla pa je vztrajala tam nekje proti 1000m. Naposled je končno vremena zjasnijo :) Do planine Dol je že lepo zgaženo. Celo par znancev srečava. Vračajo se z Rzenika, kar pomeni, da je tudi tja gaz potegnjena :) Verjetno sva že malo prepozna. Vsaj do planine pa bi mogoče šlo. Pokrajina je bila res pravljična. Na novo zapadli sneg in sonce. Čeprav...počasi so od nekje prihajali oblaki in vedno bolj prekrivali nebo.  Kljub potegnjeni, a ne zelo "udelani" gazi, je hoja vse nekaj drugega kot po kopnem.

 Najprej kratka obrazložitev, če se kdo slučajno praska po glavi...ne, nima nobene veze s Roblekovim domom :) Gre za planino nad Kokro.  Počasi prihaja zima. Zjutraj je kazalo -4°C. Tudi nekaj malega snega je padlo v prejšnjih dneh. No, za ta konec pravzaprav ne omembe vredno, tako da zimska oprema ni bila potrebna. Morda je pa vendarle vse še prehitro, modra je kdo o zimi že razmišljal dober mesec nazaj, takrat je kar pošteno pobelilo. Pa tudi zelo hitro ga je spet pobralo. Iz Robleka je gotovo ena najmanj obljudenih poti na Kalški greben. Je markirana, a se vmes v gozdu kdaj skoraj izgubi, tako malo ljudi tu hodi. Nekje okoli planine Dolga njiva se začne prvi sneg. Ravno za vzorec. Je pa bila ravno čez pot ena kar lepa ledena plošča. Sicer na ravnem terenu, brez kakšnega prepada v bližini. Tu se kar pozna, ali hodiš po soncu, ali v senci. Pa, ali je zavetje, ali pa zapiha. Tako da sem bil ves cas nekako razpet med tem, ali bi imel samo majico z dolgimi rokavi, ali čez še flis. Dokler