Na lepše

 Za Lubnik sta na hibi.net opisana dva pristopa po brezpotju. Ker sem bil tokrat ravno na terenu v Škofji Loki, se odločim, da preizkusim to varianto. Štart pri Veštrskem mostu in namesto po markirani poti grem še nekaj časa ob Selščici navzgor. Na par področjih je precej zarasla in težko prehodno...a bi verjetno lahko izbral tudi boljšo varianto. V nekem trenutku (ko se mi zazdi, da bi lahko bil odcep iz opisa) se usmerim po vlaki navzgor, ko jo zmanjka pa še bolj strmo navzgor. Priznam, da si opisa nisem zelo natančno prebral...a brezpotje z občasnim prečenjem komaj vidnih stezic je bilo. Konkretno strmo...a težko bi rekel zahtevno, nikakor zelo zahtevno. In na koncu se res izkaže...da sem ubral "srednjo pot". Torej, nekje po sredini med obema opisoma. Hja nič...potem pa še kaj ostane za drugič ;)  izvir

 Gornje Posočje ponuja veliko brezpotij. A glede na "bogato" zimo je snega še precej in treba je malo pazit z izbiro, da ni potrebno nosit še zimske opreme. Tokrat jo mahnem na soseda ene nedavnih tur . Javoršček (1557) je sicer nemarkiran vrh, kjer pa se je nekoč trlo ljudi. Ne planincev na žalost. Med 1. svetovno vojno je tu čez potekala glavna avstrijska linija. Večina se nanj odpravi iz Kal-Koritnice mimo planine Golobar in čez Utro. Ali pa iz planine Zaprikraj. Jaz sem imel precej drugačne načrte, saj sem potegnil še naprej do Lipnika (1870) in ostalih vrhov v tistem grebenu. Torej sem štartal malo nad Čezsočo. Po druge strani je nemarkirana pot lepo sledljiva. Tu ne ravno. Pravzaprav, je bolj ko ne - ni :) Sem se pa malo zapletel že na začetku. Namesto, da bi prej zagrizel v breg, sem šel mimo podora. Saj nekoč je res bila tu mulatjera, levo (SV) od podora je še sledljiva. Malo naivno sem upal, da jo bom na drugi strani podora spet našel. Pa nekako ni šlo. Neka slabo vi