Na lepše

 Pa gremo pogledat, če že cvetijo narcise, ko že povsod vsi sprašujejo :) Že včeraj sem imel teren Gorenjsko, a so me popoldanske plohe in nevihte takoj po šihtu odgnale nazaj v Lj...in posledično samo na pir na Šmarno. Danes je kazalo bolje. Vmes me pokliče še Danijel "kdaj končaš dns." "Takrat in takrat...ampak sem na Jesenicah, pride sem, če si na volji." Saj iz pisarne res nima prav daleč, tako da se kar hitro zmeniva.  Dobiva se v Javorniku, oz, kjer se pač da pustiti en avto in z drugim do Križovca. In potem po "južni" mimo koče na Golico, sestop po grebenu čez Krvavko in Malo Golico in mimo Pustega rovta. Vreme je bilo tako-tako, a letošnji maj še kar solidno :) Vsekakor boljše kot na Stolu, ki je bil v senci. Obiskovalcev za delovni dan kar nekaj. O tem so pričala tudi vozila na Križovcu.  Zdaj pa še k narcisam :) V polnem razcvetu so na nižje ležečih travnikih, še pod Križovcem. Ravnokar se odpirajo še malo nad sedlom Suha, do cca 1500m. Višje so

 Kranjska reber je razgleden in zanimiv vrh, ki se dviga med Črnivcem in Volovljekom. Zanimiv predvsem, ker po svoji sestavi nekako ne paše sem. Granitna gmota sredi apnenčastega sveta in posledično precej drugačna pokrajina, kot v večini naših Alp.  Menda je postala kar priljubljena točka obiskovalcev v času zapor na kvazi regije. In tokrat se je zdela kot primeren kratek popoldanski izlet ob turobnem vremenu. Gneče res ni bilo. Pravzaprav smo bili sami. Na Črnivcu torej kar se parkiranja tiče nobenih težav. Poznale so se tudi nedavne padavine in na trenutke je bila pot precej blatna. Višje gor, kjer je bil gozd neprizadet v neurju 2008, pa trenutno poteka sečnja. Zadnji del, kjer pride pot iz gozda na čistino, je nekoliko bolj pihalo. Kot tudi že na Črnivcu. Tako da dolgo na vrhu nismo bili. Pa stalna oblačnost. In vsi višji vrhovi zaviti v oblake, tako da tudi glede razgleda ravno presežka ni bilo.  Sestop proti planini Kašni in po gozdni cesti pod grebenom nazaj. Nekej smo pa venda

 Včeraj je bil menda grši dan vikenda. Danes bo torej lepši. Vsaj dopoldne. Hm...ali pa se dopoldne še spada in bo lepše popoldne. Odločimo se za to varjanto. In kazalo je super. Mimo Mengša še ena ploha, nato se vedno bolj odpira. En avto ostane pri žičnici, z drugim se odpeljemo do Calcita in veselo proti Primožu. Tu je kar pestro. Veliko ljudi se še vzpenja, še več sestopa. Vmes pa že kar prijetno sijalo sonce. Na Primožu krajša pavza. Še dobro, da smo šli sem, v Julijcih pada. Podobno zgleda tudi Škofjeloško hribovje. Pravzaprav večina Gorenjske. Hm...pa vedno bolj se bliža dež. Ah, mogoče nas res dobi kakšna plohca, hujšega ne bo...in nadaljujemo proti Pasjim pečinam. Zdaj res ne moremo obrnit, drug avto je na "drugi strani" :) Čez kakih 20min nas res ujame tista plohca. Saj bo hitro mimo. Anja najprej kar vztraja v isti opravi. Saj bo sicer tako ali tako enako mokra od švica. Jaz sem si sicer kar hitro nadel palerino...a nisem bil prepričan, če ni bila Anjina ideja prav

 Kot zimski trening oz učna urica (ali malo več) v varnih, a ne najlažjih zimskih razmerah je bilo mišljeno. Torej za tiste, ki so kazali interes po "malo več kot samo Kamniško sedlo ali Komna" pozimi. Na Begunjščico čez Šentanski plaz je ravno ena taka primerna. A na koncu po par bolj ali maj upravičenih odpovedih z Domnom ostala sama. A sreča je na strani pogumnih. Kljub napovedim, ki so bile daleč od idealnih, je vreme zdržalo. Malo rose vmes in to je bilo to, le vidljivosti nikakršne. Snega je glede na prejšnja leta res še precej in se začne dokaj nizko. Seveda je bil južen, kako tudi ne, mraza ni bilo. A mično predelan, zbit zaradi plazov, tako da se kaj globoko ni prediralo. Še najslabše je bilo v zgornjem delu, malo pred izstopom iz Šentanca.  Sestopiva po isti, vmes srečava še 5 turnih smučarjev ter 2 planinki/fotografinji malo nižje. To je bilo to od zelo obiskane lokacije za to soboto. No, mogoče še kaj kasneje, popoldne se je vreme nemara kaj izboljšalo. 

 Pred kratkim sem videl opis grebenske poti, ki se nad dolino Drage dvigne iz gradu Kamen: Mali vrh - Vrh Velikih Gač - Jamarski vrh - Tolsti vrh. Pride zagotovo na vrsto ob primernem dnevu. In primeren dan je bil danes. Višje je zapadel sneg, nevarnost plazov je na trojki, pa tudi to zimo je že bilo nekaj gaženja...mogoče v tem trenutku ne bi :) A po 2 izletih na morje je bil spet čas za nekaj bolj konkretnega.  Slišiva se z Urško, ki je pri teh brezpotnih zadevah vedno za - če le nima kaj s ferajnom. Ker v takšni zasedbi ture tradicionalno niso kratke...je to le zgledalo rahlo premalo. Pa z očmi premerim zemljevid. Torej sledi nadaljevanje čez pobočja Begunjščice do Prevala in nadaljevanje po sosednjem grebenu do Dobrče in sestop do izhodišča. Hitro mi pade na pamet še "ultimativna" varianta, ki bi vključevala še greben Begunjščice. Ampak kot rečeno, danes zaradi razmer ne. Na hitro ocenim, da je je za kakšnih osem ur. Vendar se ne morem čisto odločit, ali je toliko "