Na lepše

 Ideja je bila po šihtu nekam na sončni zahod. Čim višje, na sneg. Pa da bojo padavine oz vremensko poslabšanje še toliko počakalo, da bo lep zahod. No...ideja pomoje res ni slaba...a vreme je pač imelo drugačno idejo. Da se zahoda danes ne vidi. In da poslabšanje pride prej. Torej takoj po šihtu proti Valvasorjevi koči (rampa še dvignjena, znaka za prepoved ni). Urška je malo v dvomih, če se bo sploh izšlo pred preihodom fronte. Ne da bi se hvalil...ampak meni "šloganje" z vremenom kar gre...🤣 Gor greva po Zabreški. Ni ravno običajna zimska varianta. Po tej že kar dolgo nisem hodil. In vedno samo poleti. Prvi sneg se začne malo pod 1600m. Okoli tiste planšarije na robu gozda, a še ne igra velike vloge. Tam tudi malica skupina tujcev. Na hitro se mi zazdi, da bi utegnili biti Madžari. Na tistem pobočju proti Finžgarjevi skali ga je nekaj več. Tu je teren najbolj izpostavljen. Sneg je sicer močno južen...a malo me zgrozi ob misli, da je tista skupina tujcev (niso zgledali rav

 Zima še vztraja...kako tudi ne, še nekaj planov je z njo, preden odide.😁 No, današnja tura je vsekakor bila eden "velikih planov", a morda bolj ob koncu zime. Tako pa je padla na hitro. "Kaj pa če ne bi južnih pobočij, ker ne vem, kako bo popolne in gremo raje to?". Janez ni ljubitelj prezgodnjega vstajanja. No, tudi sam ne, če ni treba😂 Torej lahko štartava bolj pozno, ker je severna. Zapeljeva se do zgornjega parkirišča in 6.45 štartava. Še dvojica je tam (člana skupine) s katero smo se še veliko videvali. Markirana pot do Aka je zaprta. Upravičeno, tu je bilo pravo opustošenje. Popolnoma spremenjena pokrajina lahko "rahlo zmoti" orientacijo, čez pot podrte smreke pa so vse prej kot blagodejne za nošnjo smuči.  Sneg se začne za Akom. Praktično takoj, ko prideš ven iz zajl na ravnino. In kar na debelo je. Zaenkrat drži. Tam pa tam se včasih, po redko predre, a ni hudega. Še ene stopinje so pred nama. Takrat, ko je Janez že dolgo na smučakah. Torej ne b

 Košutica je vrh (ne direktno) nad Ljubeljem, S od Z dela grebena Košute. Iz Z strani vodi lahka pot. Vsaj tako je označena v kopnem. Pozimi pa je v zadnjem delu precej izpostavljena. Tako, da sem celo razmišljal, če ne bi zadnjih par metrov kar spustil, ker nisem bil čisto prepričan v kvaliteto snega 😅 Zjutraj parkiram zraven Avstrijcev, ki so kampirali na parkirišču. Kar nekaj časa gre pot po gozdni cesti, ki je že kmalu po začetku neprevozna. Sneg se začne nekje na 1300m, na planini Košuta (1554m) je neprekinjen sneg in se nekoliko predira. Če res dobro gledaš so sledi predhodnih pohodnikov, so pa bolj ko ne zasute s snegom. V gozdu je snega že več. V nekem trnutku pride do "presenečenja". Sneg se predre in do pasu sem noter...potem pa ena noga ne gre več ven. Karkoli probam, enostavno ne gre. Ni drugega, kot se izkopat s cepinom. Saj je situacija malo komična...a v kakšnih drugih okoliščinah ne bi bila... Na Malem gruntu (1652) precej piha. Od tu naprej ni več popolnoma