Na lepše

 Dolgo časa smo se usklajevali, kdaj bi šli enkrat po šihtu pa se nikakor nismo uspeli uskladit...tako da je manjkalo "pol ekipe" 😆  od zadnjega podobnega podviga . Še vedno vztrajam pri tem, da mi športne ferate niso pri srcu. In tokrat so se moji predsodki kar uresničili...  V zadnjih letih te športne ferate rastejo kot gobe po dežju. Nič ne rečem, je neka tržna niša. Poznam celo veliko ljudi, ki te zadeve naravnost ljubijo. Jaz pa...grem bolj iz firbca probat, da se vsakič sproti prepričam...da res ne spadam med ljubitelje. Torej...najprej tržjo - Jermn. Ima nekaj odsekov D in enega D/E. Že sam vstop gre direktno navzgor, stena je rahlo previsna in še malo od zemlje. Tu očitno pomaga, če si malo večji. Po današnjih izkušnjah zna biti kar velika razlika med 182 in 175cm v tem, kako lahko oz težko se pitegneš čez... Po prvi vertikali je lahko prečenje in prvi "most" (zajla čez potok). Pozor - zajla, za katero se držimo in vpenjamo je poškodovana. Rahlo natrgana, p

 Tokrat greva pa malo "čeharit" (glede na prevladujočo udeležbo v zadnjem času bo sicer potrebno skovat izraz, ki bo imel v korenu Francoze ali Belgijce) na bivak. No, če ga res uporabljajo bolj ko ne samo še tujci, katerih je izključni namen gor prespat, in sploh ne it resno v hribe...zakaj si ne bi za jutrišnji vroč dan malo skrajšala čas švicanja oz prihranila nečloveško zgodnje vstajanje. Petek pozno popoldne se torej odpeljeva v Konec. Ravno ob 6 začneva hodit. Že hitro srečava skupino 5 Čehov (ali Slovakov), ki ravno sestpajo. Potekla rezervacija? 😅 Istočasno pa se vzpenja še dvojica, ki ima za jutri podobne plane kot midva. Prav prijetno je čez Žmavčarje, čeprav še vedno soparno. Pa tudi kar dobro nama gre, dopust je na Valentino blagodejno vplival in je spet v kondiciji 😁 Na bivaku ni take gneče, kot sem se bal. Še 4 Belgijci. Torej nas je 8. Verjetno ni potrebno poudarjat, da niso šli nikamor naprej. "We found it on social media and wanted do try." Hotel