Na lepše

Nisem spraševal okoli, če slučajno še kdo koristi star dopust, Valentine tudi ni bilo v Lj...pa sem si nekako zadal eno malo daljšo turo. Tako, zares celodnevno. Samo...vremenska napoved je bila kot je bila. Ne čisto idealno. Možnost ploh, vrhov v oblakih, vetra...eh no, jaz pa sem hotel uživat. Pa sem spremenil plan. Malo krajšo, nemarkirano, kjer še nisem bil, pa še malo začinil ven iz okvirjev "standardne izvedbe" te poti. Kljub četrtku na Ljubelju kar nekaj avtov. Proti Zelenici grem letos že 3. Enkrat sicer samo dol. Od Zelenice gre še nekaj časa po markirani, dokler ne zavije desno v Dolino Suhega rušja. Nekaj časa gre pot po "dnu doline", nato desno preči melišča do sedla. Naprej na Zelenjak postane rahlo plezalna. Nič posebej težkega, vendar precej krušljivo. Ker je rahlo pihalo se nisem zadrževal na vrhu in takoj sestopil nazaj na sedlo in potem na Palec. Zanimivo, da je bilo tu povsem mirno. So pa začele naletavati posamezne snežinke. Za kratek čas. Ke

Danes je bila boljša napoved za popoldne. Zjutraj res ni zgledalo najbolj prijazno. Pa tudi ni mi bilo se za vozit kam daleč. Torej na Konja, po Martinj stezi. Kasneje zvem, da je baje to postala popularna izpitna tura za nove vodnike :) Prvi del gre po že precej zaraščenem kolovozu, na koncu katerega se desno odcepi steza. Pot je nemarkirana, vendar dobro uhojena. In kar strma. Se pa višje odprejo lepi razgledi. Kmalu se teren položi. Tu bi lahko šel prodi Dolu in gor po markirani poti, gre pa tudi nemarkirana in dobro "omožičena" pot kar naravnost gor. V nekem trenutku, pa tudi ta ni več predstavljala izziva in sem se nekje nad 1600 m odločil, da stopim bolj proti robu, ker bojo verjetno lepi razgledi. Hja...poti so ponavadi z namenom tam kjer so... Gozd je začel prehajati v ruševje. In neverjetno, da ravno tu srečam človeka. Očitno domačin. "Kakšen razgled res bo, ampak hitro naprej postane ruševje neprehodno". Seveda se mora človek vse naučiti na lastnih napa