Na lepše

Dnevi so kot nalašč za "pozno poletne" ture. Res da so dnevi kar znatno krajši, a za nekaj ne pretirano dolgega čisto ok. In Vernar (2225), z možnostjo lepe ture tudi za "lažjo skupino" je bil kot nalašč. Nenavadno...nisem se še naveličal Pokluke letos... Res velja za ZZ brezpotje, a tega dela je samo kakih 10min, od "Malega Vernarja" (2182) do vrha.  Ob 6 standardno zbirno mesto v Šiški. 1 ura več spanja je kar prav prišla 😁 Na Rudnem polju že nekaj avtov, a imam občutek, da bo danes precej bolj polno. Čisto na začetku je bilo morda še za dolge rokave...a že prvi klanec je naredil svoje, prvi sončni žarki nad Konjščico pa so pričarali skoraj pravo poletje. Na Studorskem prevalu (1892), oz tik pod njim, na soncu prva malica za tiste brez zajtrka 😉 Planincev pa kar precej. Kako tudi ne ob takem vremenu. Nebo je bilo res čisto in razgledi proti Fužinskim planinam fantastični. So pa tu gor macesni že izgubili zlato barvo, večinoma tudi že iglice. Tisti nad

 Že nekaj časa nisem skočil kam pred šihtom. Pa ta teden je fajn prilika...delam popoldne, vreme je lepo. Včeraj ugotovim, da celo za kakšen sončni vzhod ne bo potrebno vstat pretirano zgodaj. Šele 7.37 piše za Ljubljano. Na vrhu pa potem varira...odvisno, koliko je odprt proti V.  Kamniški dec je tak hvaležen vrh. Ni predaleč, fajn rzgleden...pa še vzhod ne bo prezhoden, saj sta tam, od koder pride sonce, višja Konj in Rzenik. Torej se odpravim nanj. Zjutraj še 15min poležim, pozabim, da je ob tej uri vendarle že prometna konica in na koncu je že zgledalo, da bo šlo vse na knap, do minute natančno. Do "ljubljanskega vzhoda" sem imel do vrha manj kot 50min časa. A je bil prav zaradi lege vrha vzhod precej kasneje - šele po 8. In ja, sonce je pogledalo točno izza Rzenika. Najvišje točke tam okoli.  Gor topel sončen dan, pri sestopu srečam še nekaj planincev, na Jermanci že skoraj poletno. Šele v Stranjah se ponovno potopim v morje megle...ki je v Lj vztrajala še nekam v popold

 Ti konci so manj znani in obljudeni. V "času macesnov" je malo bolj obiskano le Trupejevo poldne . Del današnje sem prehodil že lani, takrat s precej divjimi brezpotnimi vložki. Tokrat je bil začetni plan malo drugačen kot se je izšlo na koncu. Iz Belce na Kurji vrh in naprej. A je že spodaj zapornica "prepovedan prehod - miniranje". Valentina je bila kar precej odločna, da tu pa že ne bova hodila. In se odpeljeva do Srednjega vrha. Malo bolj dolgočasen del je tu, ker je potrebno kar nekaj časa hoditi po gozdni cesti. Meni osebno res da manj tečna, kot tista v sosednji dolini (na Trupejevo poldne), na trenutke celo razgledna. A vendarle je - makadamska cesta. Raje imam stezice 🙂 Malo pred lovsko kočo srečava dvojico, ki se že vrača. No ja, ne, ker bi že izpolnila plan, ampak ker sta zgrešila dolino. Ko sta že tu, bo vseeno bolje naprej in iz druge strani na Trupejevo...ne pa nazaj na izhodišče. Tako ponovno obrneta in gresta naprej. Pri lovski koči sonce ravno za