Na lepše

Dodatna 2 kg za zimsko opremo, ali velika verjetnost sestopa po isti posti sem se spraševal še pred štartom. Odločim se za slednje. Na Jermanci že precej polno. Ja, 9.30 res ni neka »spodobna« ura za v hribe. Pri studenčku se na levo odcepi pot z markirane. Kmalu potem pa sem zgrešil. Neka sled je bila bolj desno in tako sem prišel na napačno stran rušnatega jezika. Sicer nič kritičnega, nad jezikom sem potem prečil levo, tako da je bila posledica samo manjša izguba časa. Na vhodu v Bosovo grapo še malo snega, ki pa se mu izognemo. Je pa bila sama grapa precej vlažna, tako da je potrebna kar previdnost saj lahko hitro pride do kakšnega neželenega zdrsa. Malo višje pot preči levo čez rušnat grebenček v novo grapo, ta baje ni več Bosova J Še malo in dosežem greben. Šele tu se pojavi prvi možic. Ja, možicev res ni, Tudi naprej po grebenu, mislim, da sem videl samo enega. Greben je lep in razgleden, je pa potrebnega nekaj občutka za sledit poti, ki marsikje skoraj nevidna. Če postan

Tokrat se nisva odpravila nekam visoko. Jaz sem bil tako ali tako že včeraj, Valentina je pa rekla, da ji paše bolj lahek sprehod. Lahek, ne kratek :) Koželjeva pot je slikovita pot, ki poteka tik ob Kamniški Bistrici. Od kamnoloma za Stahovico do izvira (po desnem kraku), ali po levem do Jurja oz še malenkost naprej do Plečnikovega dvorca. Šele zdaj sem ugotovil, da se mu uradno tako reče. Že dolgo nazaj, še kot otrok se spomnim, da se je temu vedno reklo "Titov vikend" - čeravno je bil Tito že par let pokojni.  Kot sem rekel, pot je slikovita, lahka, ne predolga, primerna tudi za otroke. No, na tiste zelo narodne je vseeno potrebno malo popazit. Pa tudi taki, z nepremostljivim strahom pred višino bi znali imeti zadržke. Par mest je rahlo izpostavljenih, z direktnim prepadom 10-20m tik ob poti. Ampak samo v čisto spodnjem delu. Naprej od razcepa za dolino Korošice izpostavljenih mest ni več. Vseeno se splača prehodit celo. Če je komu predolga, je možno v eno stran tudi z

Po zdaj res že kar dolgem času ena bolj resna tura. Saj me srbijo prsti, da bi še kaj napisal…pa se bom vzdržal političnih komentarjev. Političnih zato, ker sem nekako imel občutek, da je bil covid od tiste petka 13. naprej precej bolj politično kot strokovno vprašanje. Res si po »pavzi« nisem izbral pretirano dolge ture. Še do Jermance sem se zapeljal. Kar se je kasneje izkazalo za zelo modro odločitev. Dobrih 1000 višincev povsem kopnih razmer v novih zimskih gojzarjih je bilo čisto dovolj J Sneg se začne pri vstopu v severno pobočje Brane. Je pa polna zimska oprema obvezna takoj od tega trenutka naprej. Malo sem bil presenečen, da ravno zelo uhojeno ni bilo. Komaj kaj vidnih stopinj pred menoj. Sneg pa super. Dovolj mehek, da se je ratišče cepina brez napora zarilo dovolj globoko, da si se lahko nanj zanesel in dovolj kompakten, da se ni prediralo. Tudi na zadnjem, najbolj strmem delu je sneg, čeprav zmehčan, še dovolj stabilen. Proti grebenu je bilo na par mestih opaziti opa