Na lepše

Glede na to, kje sem bil na terenu in že prav pomladansko vreme, nisem mogel, ne da bi nekam skočil po šihtu. In tudi kaj veliko nisem razmišljal, kam bi šel. Ob še vedno kratkih dnevih je Cjanovca nekje na meji tega, kar še gre. Pa še to je potrebno kar malo bolj stopit. A sončni zahod z vrha je res čudovit. Nekje do 1200m povsem kopno, šele nato se začne južen sneg po gozdu in še nekaj časa traja, da postane neprekinjen. Dolinica proti Dolgi njivi pa je očitno bolj osojna, tu je kar naenkrat sneg postal trši in manj južen. Količina pa z višino kar hitro narašča. Klopca na vrhu je v celoti zasuta, zadnji del je po vrhu tudi trda skorja, tako da sen za sestop nadel derezice. In jih prvič preizkusil :) Sončni vzhod čudovit, temperature na vrhu pa vendarle precej drugačne kot prej, čez dan v dolini.  Za konec pa še primerjava z lanskimi razmerami 1 teden kasneje . Hja...malo drugačne, a spet ne tako zelo.

 Idejo za Kalški greben je pravzaprav dal Boštjan, ko sva se pogovarjala o nedelji. Jaz takrat ši nisem imel čisto dodelanih načrtov. On je načrtoval varianto, ki sva jo šla nedolgo nazaj , pa ob zelo zgodnji uri, ker mora biti zgodaj nazaj. Hja...lahko si privošči,  je skoraj tam doma...jaz pa ravno ne bi štartal iz Lj globoko v času policijske ure. Ah ja...od človeka, ki je bil menda včasih celo alpinist in še danes v stilu severnokorejske propagande "on osebno" vozi tuje državnike na Triglav, res ne bi pričakoval tako sovražne nastrojenosti do hribovcev... Torej štartam takoj po policijski uri. Po varianti, kjer bo malo manj vožnje, malo več hoje...predvsem pa v danih pogojih, ko je prišla občutna odjuga tudi ob malo kasnejši uri varna. Pri plazu parkiram prvi. En avto je že bil malo nižje, naslednji pa se do plazu pripelje ravno, ko se prebijam čez. Kar nekaj ga je že pobralo. Od daleč zgleda kot zemeljski plaz, glede na to, da je na površini povsem blaten. Tudi več debe

Ena lepa zimska tura, z lepimi razgledi, ne predloga... No, to zadnje je relativno. Saj ni bila. Ampak malo več, kot je bila optimistična ideja s parkiranje na planini Zajavornik. Lani so bile približno v tem času ceste prevozne. Tokrat pač ne. Ravno toliko, da smo avto spravili kakih 100m iz glavne ceste, saj bi tam baje redarji pisali kazni. Zaprta cesta pa to...zaradi "mehurčka". Če prav smo bili v "prekršku" manj kot 100m Torej dodatne dobra 4km bolj ko ne ravnine. Ponovitev prejšnje ture :) Aja, ni bila ravnina... Na izhodišču je še bilo pod nulo, a je temperatura hitro rasla. Po prvih, ki smo jih srečali je spet kazalo, da bomo edini pešaki med smučarji. A se je kasneje ravnotežje obrnilo nekje proti polovici.  Pri Blejski koči se jih je nekaj že "martinčkalo", prvi smučarji so se tudi že vračali. Temperature res niso bile nič zimske. Posledično se je naprej ponekod že prediralo, a ni bilo hudega. Še vedno precej manj kot pri sestopu. Je bilo pa tud

Ena generalka pred skorajšnjo osvoboditvijo taborišča :) Menimo se za Korošico. Morda na Deca. A ob včerajšnjih tragičnih dogodkih še enkrat v mislih preletim celo pot glede morebitnih pasti...in mi na zemljevidu ostane pogled na Deski. Ta pa res nima nikjer kakšnih strmejših predelov.  Cesta je prevozna do Planinška, torej cca 4,5km in slabih 400m višine pod parkiriščem na Podvežaku. In...hja, 2x dlje od te točke v primerjavi z zadnjim obiskom teh koncev. Pri sestopu smo opazili še en avto višje. No ja...golfa 2...s tem pač niti služben ne more tekmovat :) S parimi turnimi smučarji se pogovarjamo po poti. Očitno nas je večina danes namenjenih na Desko. Tudi en, po opravi sodeč GRSjevec komentira, da precej bolj pametna odločitev kot Korošica. Oba sva imela v mislih tisto prečko, preden se pot rahlo spusti proti koči. Smo pa bili danes edini pešaki, vsi ostali na smučeh. Precej bolje v danih razmerah. Prava razlika je prišla do izraza nad planino Podvežak... "Za močne noge in lep