Na lepše

 Razmere so malo čudne. Višje je še precej snega, tudi novega, ki ni čisto stabilen...in zato morda ne najboljša opcija. Nižje je že precej vroče. Torej nekam do meje snega. Na Veliki planini pa je sedaj sploh višek sezoni z milijoni cvetočih žafranov. Preverjeno, sem že v nedeljo peljal gor skupino. Tokrat seveda ni bil voden izlet, zanimanja pa presenetljivo malo. Res, da vremenska napoved ni bila najboljša možna, a v prihajajočih dneh, na močno podaljšan praznični vikend, je še slabša. No, kdor gre gre, kdor ne pa pač ne :) Sem si pa zamislil precej drugačno turo kot v nedeljo. Pravzaprav, kako iz Velike planine potegniti čim daljšo turo. Morda bi se dalo potegniti še bolj okoli riti v žep, a bi se bilo potrebno že res potrudit. Torej, od Calcita čez Primoža (ne bližnjica mimo), Pasje pečine na Gradišče, sestop pa mimo Konjščice, Dola, Martinj (oz Mrtn) steze in po Koželjevi do izhodišča. Z vsemi "dodatki za prijatelje", kot pravi Jelena.  Pri Calcitu je malo pred 8 že bli

 Baje je zime dovolj. Tako pravi Jelena in določi, da gremo na Gradiško. Na sonce, daleč od snega. Aja, pa nek tečaj feratanja bo danes tu, ugotovi Urška. Torej je fajn, da smo v steni pred njimi :)  Na Gradiški nisem bil že lep čas. Nazadnje še preden so nadelali Otmarjevo. In priznam, da sem se slednje izogibal, ker ne maram preveč športnih ferat. No, saj "pravno" gre za ZZ planinsko pot, a je bolj podobna športnim feratam. Vsaj začetni del. Naprej je bolje :) Furlanova je bolj za dušo :) Od zadnjega obiska je skala sicer precej bolj zlizana. Ja, zakrat še ni bilo tu množičnega turizma. Gor brez dotikanja železja. Edino parkrat stopil na klin...ker je pač tam :) Torej so stvari še vedno, kot morajo biti. Na izteku plezalnega dela Furlanove pa je tista "nova" pot, ki se spusti do začetka Otmarjeve.  Vstop v Otmarjevo je res v stilu športnih ferat in je popolnoma upravičil vse moje predsodke. Plezanje po "lestvi" in potem prečenje na gosto nabitih skobah d