Na lepše

Spet začenjam z »je bilo že dolgo v planu«. Ampak na 4 tisočaka (vsaj za prvič) menda ne greš iz danes na ju3. No, lahko pa iz danes na ju3 rečeš »gremo zdaj«, ko ideja že nekaj časa zori. No, pa tudi čisto tako ni bilo, na podaljšan vikend ob 15.8. in posledično 4 prostih dneh za 1 dan dopusta sem računal že kakšen mesec prej. Še pred dopustom v Dolomitih. Sem pa v naši hribovski skupini res razglasil šele par dni prej (ko je postalo jasno, da bo vreme stabilno in – ko sem prepričal Valentino). Erik se je takoj pridružil, potem pa je priliko izkoristila še Vesna. In smo bili polni – ravno za 1 avto in 1 šotor. Ki sva ga šele v sredo popoldne nabavila v Igluju v BTCju. Kamor so ga šele tisti dan dostavili iz Solkana. Bil je zadnji na zalogi, znižan in povsem udoben za 4. Kot Romuni ;) Smo pa morda dobili najboljšo parcelo v kampu Malo manj je bila morda (predvsem na zadnjih sedežih J udobna vožnja. V do zadnjega kotička nabitem meganu smo res zgledali kot Romuni. No, saj

Da greva letos na dopust v Dolomite, je bilo določeno že lani. Še kar nekaj interesentov je bilo, ki bi se priključili. Ampak kot običajno, bolj ko se je datum bližal, manj je bilo interesa J Tako smo ostali 3. Oz 5 (za krajši čas). Za program sem si vzel nekaj časa. Tako, da bo vsak dan kakšna tura, da so čim bolj različne in da so izmenično daljše in krajše. Baje je bil program še vedno prenaporen J . Kot da bi se na koncu dež usmilil teh želja… jezero Sorapiš Za prvi dan (nedeljo), ob upoštevanju ne prav kratke vožnje, je bila planirana tura do jezera Sorapiš (ja, celo na italijanskih zemljevidih zapisano s š). Od »3 križev« čez škrbino Marcuoira, spust do jezera in nazaj po običajni poti. Pa je že prvi dan ploha po prihodu v Cortino malo spremenila plane, tako da se je pot (že proti večeru) skrajšala na »običajno pot« tja in nazaj. Pa še okoli jezera, kjer gre na neki točki za ZZ neoznačeno pot. No, seveda obstaja tudi lažja varianta J če gremo po najbližji