Na lepše

Lepo je it v hribe v tujino na dan, ko je praznik pri nas, tam pa ne. Prost dan in nobene gneče J štart pri jezu Hocmalmspitze je znana tudi kot kraljica Visokih Tur, čeprav s 3360m ne spada med čisto najvišje vrhove v Visokih Turah. Na vrh vodijo 4 označene poti: 2 z juga (nekaj časa je pot skupna, potem se razcepi v 2 kraka), ena z vzhoda in ena s severa. Izbira je bila nekako med vzhodno (z največjo višinsko razliko) in severno (z najmanjšo višinsko razliko, vendar najdaljšo). Odločitev je padla za slednjo. pot občasno zalita V ponedeljek popoldne štartava proti dolini Malte. Največji strošek je pravzaprav cestnina v dolino Malte. 20€ na dan. Če prespiš pa malo več, 28€. Ampak – Avstrijci se (za razliko od marsikje pri nas, da niti ne omenjam južnih sosedov) znajo iti turizem. Ta malo dražja cestnina potem velja 3 tedne. Kar močen magnet za ponoven obisk v kratkem.   Od tam je 2h oz 9km bolj ko ne ravnega makadama do Osnabrücker Hütte. Koča še ni bila odprta (ta

Ko sem predlani v Dolomitih Ferija vprašal, kakšen je plan na naprej je rekel »vem da je kar huda…ampak me močno mika Sorapiš«. No, lani je potem velike načrte odneslo vreme. Letos se je tudi v tistem času že začelo malo kisat. Še Boštjan, ki je, kar se vremena tiče seveda najbolj strokovno usposobljen, je malo zmajeval z glavo. Ampak kot je potem cel vikend poudarjala Bojana, ki je najbolj glasno zagovarjala, da ne glede na vse – gremo »sreča je na strani pogumnih«. In smo šli. V petek ob 3 iz Vojnika. Čez Karavanke in Dravsko dolino do prelaza 3 križi. Kdor kaj pozna tam okoli – ja, to je izhodišče za jezero Sorapiš. Tam pa seveda kot vedno gneča. Ne glede na to, da je bilo vreme vse prej kot idelano. Pri vsej gneči pa se je vendarle našlo nekaj prostora…ravno za tamali avtobus J Prvi dan smo konkretno spremenili program. Kar za težjo skupino niti ni bilo slabo. Glede na to, da nas čakata še 2 kondicijsko in tehnično precej zahtevna dneva, se je kar prileglo »lažje ogrevanje«