Kamniško sedlo 18.11.2019

Ponedeljek je bil po dolgem času spet lep dan. Vprašanje, kdaj bo spet naslednji. Pa je bilo potrebno izkoristit. Po šihtu (ob koriščenju nadur seveda, dan je ob normalnem delovniku vendarle že prekratek) jo mahnem na Kamniško sedlo. Sem ga že prej gledal iz pisarne, vmes malo dvomil, ko je Ljubljano zajela ploha, a se pametno odločil.

Na Jarmanci, ko se ravno odpravljam, je eden že sestopil. »Kej piha gor?« »Ko kurba, po tleh te vrže.« Ni bilo ravno vroče na izhodišču, a kar hitro je šla vetrovka dol. Malo pred mano je štartal še eden, ki pa je zgleda zavil proti Kamniškemu vrhu, ali kam drugam, saj se nisva več srečala, dol pa je bil pred mano.

Sneg se začne visoko, tik pod vrhom in je spihan. Na vrhu je res da pihalo, a nič takega, kar bi prestrašilo povprečnega burje vajenega Krašovca J No, malo bolj kot pri sami koči je vleklo na vrhu, pri zastavi. In potem prvih 5min sestopa, ko je bil obraz proti vetru.

Na vrhu sem še za hip pomislil, da škoda, ker nimam zimske opreme, bi skočil še na Brano, ker sem že prišel gor hitreje kot po planu. Po drugi strani pa, sneg še ni predelan in Brana napak ne odpušča…

Za dol s poti zavijem še do melišča. Sem že skoraj pozabil, da je to eno boljših melišč v okolici. V spodnjem delu pa je vendarle že malo zdelano in te sili v cik-cak. Morda »prezgodnja zaviranja«…razumem, ni ravno kratko in noge na koncu delu lahko že pečejo…

ja, zmrzovalo je

Mrzla gora...pod njo pa nesrečni Okrešelj :( 

Brana je bolj zasnežena

pred kočo je ledeno