Na lepše

Še en lep sončen dan dopusta. Malo sem razmišljal včeraj, če bi se te ture dejansko lotil pozimi. Ampak ja, letošnja zima je precej »nezimska«, sneg se začne šele precej visoko, tisti zahtevnejši del terena pa naj bi bil kopen. In je tudi bil. Glede na predviden porabljen čas na turi, pa tudi dnevi niso več ekstremno kratki, res nisem vstal zelo zgodaj. Šele ob 8.30 sem parkiral v Beli. Že dolgo nisem tu hodil. Dejansko sem šel potem doma preverjat arhiv slik…že več kot 10 let! Zato pa je toliko sprememb. Do Orglic vse označeno…nekdaj je to veljalo za brezpotje. Po odcepu za Orglice se začne pot vzpenjati. Nekje na 900m se levo odcepi nemarkirana pot. Telefonu se je že tu precej mešalo. Najprej je kazal 1080m, malo više pa 800m. Sama pot je enkrat bolje, drugič slabše sledljiva, ampak se kar da. Vmes so tudi možici. Je pa nekaj tudi zahtevnejših in bolj izpostavljenih delov. Svoj čas je zgleda bila na enem takem delu tudi zajla, ki je sedaj ni več. Vmes mi je uspelo tudi izgubit...

Napovedovalo se je lepo vreme, dopust odobren…potem pa najprej Valentina zboli, v ponedeljek si pa še rahlo (na začetku je sicer zgledalo kar grdo) poškodujem koleno. Pa je šla tista po gobe tista 2-3 dnevna tura s panjem po bivakih. Ja nič, za dopust ob takem vremenu ne bom doma ležal…koleno pa se tudi 2 dni ni preveč naprezalo, tako da grem probat, kako je. Na Grintovec J Spodaj že zvončki silijo na plano, kmalu pa tudi že kašna zaplatica »frišnega«, sicer 1-2 cm na debelo. Malo višje, od klopce naprej, pa te zaplatice spodaj skrivajo led! Od gozdne meje naprej pa je snega malo več. Tu je tudi začelo bolj pihat, kar se je nadaljevalo do sedla in še naprej. Je pa jakost počasi pojenjala, v nekaterih delih je bilo celo popolno brezvetrje. Še pred koče uzrem pred sabo 2 planinca (na vrh smo potem prišli skoraj istočasno), nekje na sredi Strehe pa dvojica že sestopa. Razgledi so bili lepi, čisto brez oblakov pa ni šlo. Pri sestopu je en na kratko celo skril sonce. ZA dol pa srečam ...

Po včerajšnjem Špiku pa danes en »lažji sprehod«. No, navsezadnje niti ne bistveno krajša tura. In del od Stola naprej proti Vajnežu pa vse do sestopa celo bolj »osamljena« saj nisva srečala nikogar. Na Stolu pa seveda kar pestro. Po gozdu na par mestih pot povsem ledena. Za gor to sicer ni tak problem, ob zgodnjem sestopu pa bi si tu ponovno nadel dereze. In nekaj jih je tudi že sestopalo. No ja, zgodnja pač nisva bila glede na štart ob 8. Ob klopci je sonce že konkretno grelo, tudi naprej gor je bilo toplo. Neprekinjen sneg se začne šele nad 1900m. Zadnji del do vrha pa najdem »grapico«. No, pač najstrmejši možen del poti. Na enem kratkem delu celo dovolj strm in leden, da »se je dalo« pikati z oklom cepina. Vmes se z vrha skotali še ena čelada, ki pa jo je planinec niže uspel zadržat. Upam, da je vmes, ali bo v kratkem, našla lastnika. Saj do takrat, ko je čelada prišla do vrha, lastnika ni bilo več. Čisto na vrhu ni bilo več tako toplo, saj je že pihalo. Razgled proti Avst...