Na lepše

 Vreme je kar dobro služilo v teh dneh, ko moram pokoristit še star dopust. Tokrat sva šla na morje. Koristit bone. Tiste, ki nam jih je v svoji neizmerni dobroti oblast "podarila"...in jih bomo na koncu ene 3x preplačali. No, postimo zdaj to...šla sva na morje :) Voda ni več najbol za kopanje...je pa fajn za sprehode. Hm...identična situacija, kot že maja :)  Ponovno parkirava v Strunjanu in se po E6 usmeriva čez Strunjanske klife in naprej do Izole. Prav veliko možnosti za krožno pot ni. No, pravzaprav je ena zelo lepo - čisto po obali. Večino časa gre lepo. No, cel čas gre lepo, samo da del obale res ni primeren za "običajne sprehajalce" pač pa za planince :) Ob plimi morda niti ne gre, ne da ni se zmočil. Potrebno je "plezati in skakat" čez skale, ki so mokre in spolzke. Malo pred nama je hodil nemško govoreči par, ki se je obrnil ob glasnem vzkliku boljše polovice “ich kann nicht!" Naslednji dan so bili v planu slapovi Istre. Enkrat sem že hodil...

 Faza "zlatenja" macesnov je na vrhuncu. Napoved je bila dobra. In seveda taka stvar je za izkoristit. Širše področje je tokrat izbrala Valentina, jaz pa potem "dodelal detajle". Velik del poti bo potekal po isti kot nedavno na Vršake . Valentini je vseeno, ker "pot je tako ali tako lepa" Jožica in Milica pa že dolgo nista hodili tu.  No, točno tu...sicer sta letos menda že tretjič v teh koncih. Ob 7.30 na Blatu že kar živahno, a s parkiranjem ni bilo težav. Že pol ure kasneje bi bilo morda par 100m več hoje. Pri povratku so bili nekateri avti parkirani zelo nizko. Do Krstenice in tudi še naprej "depresivno" in megleno. Čisto nekaj drugega, kot nazadnje. Zlata barva macesnov pa v megli ne pride tako do izraza kot pod modrim nebom. Naprej proti planini Jezerce pa se nebo začne odpirati. Napoved je bila, da bo megla nekje do 1800m, kasneje se bo lahko še dvignila. In ko smo se proti Mišeljskemu prevalu dokončno dvignili nad "morsko gladino...