Obala in Slapovi Istre (26-27.10.2021)

 Vreme je kar dobro služilo v teh dneh, ko moram pokoristit še star dopust. Tokrat sva šla na morje. Koristit bone. Tiste, ki nam jih je v svoji neizmerni dobroti oblast "podarila"...in jih bomo na koncu ene 3x preplačali. No, postimo zdaj to...šla sva na morje :) Voda ni več najbol za kopanje...je pa fajn za sprehode. Hm...identična situacija, kot že maja :) 

Ponovno parkirava v Strunjanu in se po E6 usmeriva čez Strunjanske klife in naprej do Izole. Prav veliko možnosti za krožno pot ni. No, pravzaprav je ena zelo lepo - čisto po obali. Večino časa gre lepo. No, cel čas gre lepo, samo da del obale res ni primeren za "običajne sprehajalce" pač pa za planince :) Ob plimi morda niti ne gre, ne da ni se zmočil. Potrebno je "plezati in skakat" čez skale, ki so mokre in spolzke. Malo pred nama je hodil nemško govoreči par, ki se je obrnil ob glasnem vzkliku boljše polovice “ich kann nicht!"

Naslednji dan so bili v planu slapovi Istre. Enkrat sem že hodil približno tu, kar dolgo nazaj. Tako, da sem moral "kar od začetka" naštudirat pot. Ampak ok, najdejo se kakšni opisi. Ki večkrat svarijo prej "orientacijsko kar mučnim terenom." Mi je znano, saj naš Kras je še hujši ;) Zamislim si ne predolg krog, na katerem bi šla mimo treh slapov. Parkirarava v Trebešah. Začetni del je enostaven. Tabla "slap", nekaj spusta in...hja...skalni previs, kjer ravno malo kaplja. Slap Stranica je torej bolj ko ne suh. Ja nič...nadaljujeva naprej. Vzpon "za nosom" do vasi Pičuri (pravzaprav je samo 1 hiša) in potem spust v dolino proti naslednjemu slapu. Tu me prehitro premami kolovoz, ki se odsepi od ceste in kmalu se znajdeva v pravem brezpotju. Kjer kraljuje precej trnava podrast, na čelu z robido. Em...torej res nisva na čisto zamišljeni poti. Pa še "Starca" sva zgrešila (stražna stolpa iz beneških časov). Valentina ni najbolj navdušena, a nadaljujeva naprej, do zamišljene poti. 

Tista pot je lažje sledljiva kot prejšnja, ki je pravzaprav ni bilo. Vmes je bila na par mestih še najbolj prehodna stvar struga potoka. A naslednji slap - Veli Vir - spet prinese rahlo razočaranje. Tolmun nad in pos slapom...od slapu pa spet bolj malo. Očitno je presuho za kakšne bolj spektakularne prizore. Zadnji v plani je bil Slapoc nad Sokoliči. A glede na nizko vodnatost prejšnjih dveh in že močno preseženo planirano količino brezpotja zadnji del izpustiva in se vrneva po najkrajši poti skozi Tuljake do izhodišča. Očitno ni bil pravi trenutek za slapove, morda bi bilo celo bolje še na kakšen sprehod na morju ;) 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Slika
 Ena tistih, ko se meniš in meniš in spet meniš...preden pride na vrsto. Ne za to, ker bi bila tako dolga ali težka, ampak verjetno bolj za to, ker ni 😅 Da ne bi kdo narobe razumel, seveda gre za ZZ pot. Že slovenska na vrh je ZZ pot, via italiana pa je ocenjena kot ferata težavnosti C.  Štartamo zgodaj. Ker vendarle je nekaj vožnje iz Lj, pa zaradi namiga, da se zaradi samega parkiranja in parkirnine splača biti tam pred 6. Aja, plan je iz sedla, spust do bivaka Nogara, kjer je vstop v plezalni del ter potem po slovenski gor in italijansko dol. Ne po dolgem vzponu in Belopeških jezer. Pa da na tem mestu razčistimo še stvar, ki včasih povzroča zmedo: via italiana in italijanska pot ni isto. Prva je ferata, ki vodi čez steno in smeri Belopeških jezer in so konča na mestu, kjer se pot iz sedla razcepi na slovensko in italijansko na vrh 🙂 Na sedlu smo ravno okoli 6 in res prostora ni bilo več v izobilju. Nekaj jih je tam tudi kampiralo čez noč. Marsikdo bo danes skušal izkoristiti zadnj
Preberite več

Grintovec (18.2.2024)

Slika
 Kdar danes ni šel v hribe, ni zamudil nič. No, ok...nekej pa je že...recimo vseh 50 odtenkov bele. Pa bolj pristen stik z naravo, ker je bilo manj ljudi Redko kdaj za vikend na Grintovcu srečaš samo 5 ljudi. Pa še par do sedla.  Plani za danes so bili malo drugačni. Čez Dolge stene bi šli gor. Potem najprej par odpovedi, za konec pa še megla. V Lj še ni bilo tako slabo. Oblačno sicer...to je to. Na mengeškem polju pa kapljice na šipi. Do Kamniške Bistrice se je samo stopnjevalo. Zdaj ne bom obračal, če sem že tu. Štartam v rosenju in megli. Mraza ni. 6°C na štartu. Pod vetrovko hitro začnem močno švicat. Ne vem, če nisem tako še bolj moker kot zaradi rosenja... Sneg se začne malo nad klopco. Bolje rečeno - ledene plošče. Precej spolzke, v dežju še bolj. "Sneg sneg" pa malo pred koncem gozda. Spodnji del nad gozdom spet led, višje je potem malo več snega. Je pa precej južen. Ja, toplo je. A malo pod kočo se dežne kapljice le začnejo spreminjat v ledeni prš. Ne sneg, bolj neko
Preberite več

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)

Slika
 Po kar nekaj časa spet ena bolj poštena predšihtna. Zgleda sem se vmes malo polenil😅 Da takoj razčistimo, Y v Begunjščici seveda ni isto kot Y v Vrtači . Čeprav je v "istih koncih", ponavadi se gre celo gor iz istega izhodišča. Grapa se nahaja levo od Centralne v Begunjščici in je od slednje težja. Naklon je večji, vmes so tudi skoki, ki so odvisno od zalitosti. "Najkasneje ob 6 iz Lj". Ob 12 treba na šiht...pa prej bi še pojedel. Pa mogoče ne smrdel po švicu pred pacienti😅 Za vsak slučaj sem že kašno minuto prej zunaj, če bo treba strgat avto. Tu pa kar presenečenje - nič ni zmrznjeno, pač pa dež. 😐No, rosi. Vmes že pomislim, da si je Urška zaradi vremena premislila, ker je 5 čez 6 še ni, pa nima navade zamujat...  "Dež bo nehal. Mora nehat. Ne zato, ker tako pravijo vremenoslovci...ampak ker sem se jaz tako odločil!"😆 In na Ljubelju je res že zvezdnato nebo. In že kar obljudeno. Ter predvsem pretoplo. Celih 5°C. Prvi sneg je že na občutek gnil. Ob k
Preberite več