Na lepše

Pa se je zares začela zimska sezona. Recimo, da je bila tista prejšnja snežna  tura še jesenska 😆 Šele zjutraj se točno zmeniva kam. Torej, na Mrežce in Debelo peč "grejo vsi", zakaj pa ne bi tam vmes. Bo vsaj malo manj obljudeno. Precej pozno sva na planini Zajavornik, okoli 9.30. Kar precej jih je že na izhodišču, a niti slučajno toliko, kot pri povratku. Pa -10°C je baje. Tako kaže avto. In take so tudi bile napovedi. A se nekega hudega mrazu ne občuti. Sonce že kar lepo greje. Cesta je povsem normalno prevozna. Z zimskimi gumami in nekaj občutka za vožnjo po snegu seveda 😉 Snega sem resnici na ljubo pričakoval malo več. Na "ravninskem območju" Pokljuke sicer zgleda lepo zimsko in so smreke kar konkretno pobeljene. Višje gor pa ga je na več mestih povsem odpihnilo. Tako so večje zaplate kopnega od Blejske koče naprej. Prva tik nad kočo. Pot je cel čas močno zgažena. Tisti strmejši klanec nad kočo zna bit malo zoprn, saj je spolzek. Še bolj bo. Kakšne dereze/ice...

 Že kar dolgo nisem hodil tu. Od kar so ujme dobri 2 leti nazaj "preoblikovale" pokrajino sem samo enkrat sestopal. To preoblikovanje pokrajine pomeni predvsem, da je od spodaj težje najti začetek poti. Suvereno se lotim zadeve in v jutranjem mraku, dnevi so namreč že precej kratki in da ne bom prepozno na šihtu je pač potreben zgoden štart - suvereno zgrešim 😅 Malo prehitro zavijem levo in ko stvar po par minutah postaja malo čudna, premalo se vzpenja, šele preverim. "Ups...greva nazaj..." V nadaljevanju potem ni več težav. Saj višje gor pot niti ni kaj dosti spremenjena. Razen tega, da je manj obljudena. A morda vseeno bolj, kot je bila takrat, dobrega pol leta po poplavah . "A sva po planu?" je prvo vprašanje na koncu Martinj steze. "Hm...mogoče 10-15min zadaj...ampak brez vštete rezerve". Pri teh vprašanjih sem običajno z odgovorom optimistično razpoložen...in potem...še malo bolj navijem tempo😅 Hja, na predšihtnih časa pač nikoli ni ravno ...