Špica nad Planjo/turno Kotovo sedlo

december 11, 2025

"Na Kotovo sedlo, Špico nad Planjo in če se bo izšlo Kotovo špico" je bila včeraj že kar pozno popoldne zadnja verzija v debati v naši skupini. "Luzerska mentaliteta" bi rekli špotni pedagogi. Tisti "če se bo izšlo" namreč. Ampak hribi niso tekmovalni šport, prvi cilj je pridi dol živ in v enem kosu 😉

V avto zmečem čisto vse kar imam za zimo razen krpelj. In čeprav so poškodbe, bolezni in druge obveznosti močno razredčile udeležbo in sva samo 2, je za poln karavan prtljage 😅 Nisem še odločil, če grem peš ali s smučmi. Pa pohodni cepin ali quarke. Pa...hja, bomo videli tam...

Že takoj se pokaže, da se zgleda da prismučat do avta. In da sodeč po ostalih na izhodišču, pešcev danes skoraj ne bo. Ena dilema je rešena. Na ruzak grejo naposled quarki. Za Kotovo špico bi znali biti uporabne. Če ne...bojo pa vsaj za težo 😅

Mrazu ni. Komaj kaj pod nulo v tem tradicionalnem mrazišču. Smučke so od prvega koraka na nogah in lepo gre skozi Tamar. Snega ni veliko, a dovolj. Vsaj za gor. Kot rečeno, jih še par štarta približno istočasno kot midva, a se prava razsežnost današnjega obiska vidi šele po koncu gozda, ko se odpre pogled v zatrep Tamarja. 8, 10, 12...13 se jih že vidi kako rinejo v strmo pobočje. In ko še midva zagrizeva v pobočje in se že malo višje ozreva nazaj, jih je tam še več.

Danes smo tu večinoma smučarji. Pešakov je res malo in ni čudno, da se Mojca že počuti "ogrožena manjšina"😅 Za povrh vsega je še težje peš. Višje se večkrat predira. Kar malo sem presenečen kako hitro se je zmehčalo, prejšnji teden je bilo vse trdo kot beton.

Na "razcepu" se množica razdeli približno na pol. Jalovški ozebnik vs Kotovo sedlo. No, ne ravno Kotovo sedlo, pač pa do vrha melišča, levo od sedlo. Od koder se da smučat. Čisto proti sedlu greva sama. Tu je snega malo. Vmes štrlijo ven kamni. Ali pa jih slutiš tik pod snegom. Podlaga pa še bolj gnila. Hitro je jasno, da se Kotovo špico ne bo nič. No, verjetno je bilo jasno že takoj zjutraj, na štartu je bila ura že krepko čez 7...

Mojca pravi, da ji bo Špica nad Planjo čisto dovolj. Jaz se "sprehodim" še do vznožja Kotove špice. Sprehod mogoče ni najboljša beseda, ko se večkrat vdre skoraj do riti😅 Ja, tu smuči ne pridejo v poštev. Predvsem je bil namen, da si ogledam prehode v "višji štuk", čez prvi skok. Za drugič. Tokrat je skok precej kopen. Malo mokrega snega je čez. Ne najbolj ugodno za nadaljevanje. Nazaj ne gre dosti hitreje. Pa še iz Kotovega sedla dol se ne da smučat. Premalo snega. Torej se po grebenu sprehodim malo višje.

Vmes se je pooblačilo. Prav zoprna difuzna svetloba je. In ob majhni količini snega vemo kaj to pomeni... Ampak se je še presenetljivo dobro izšlo. Samo 2x čisto malo zaškrta pod smučko. Torej nič hujšega. Aja, pa en salto mortale takoj na začetku, že po 2 zavojih. Zaradi difuzne svetlobe ne vidim dobro oz slabo ocenim kuceljček pred sabo. Le ta je v sebi skrival veliko sneženo kepo, verjetno od kakšnega plazu. 🙈

Smučanje dol je sicer precej hitreje kot peš...a v takih razmerah nikakršen užitek. Res je, da sem še precej začetnik, a so tudi številni drugi precej preklinjali in negodovali. Vse skupaj je bilo kot že 3 dni nezratrakirano smučišče. Ja, zelo je zvoženo, res je bilo obljudeno danes. Nekateri so se tudi po večkrat spustili. In sedaj popoldne je precej slabše, kot je delovalo zjutraj. A navsezadnje spet ne tako zelo zanič, kot se je vmes zazdelo, nekaj napredka od začetkov je že...tudi v slabih razmerah 😅

Malo pred kočo za kakih 300m snamem smuči. Še par jih to naredi, ne pa vsi. Snega je tu res malo, ven gledajo kamni in korenine. Od koče do avta pa spet gre. Se pa tu pojavi neka druga "težava"...turisti, ki hodijo po 3 ali 4 vštric, kot da so edini na svetu in brez zavedanja sveta okoli sebe...skratka, tu je potrebna še največja previdnost na celotni turi 😅