Lep dan je za izkorisiti, a po kratki noči vstajanje zjutrej ni šlo...Morda pa je bil to celo 6. čut, glede na to, kam sem se namenil in kaj se je tam dogajalo danes. Zjutraj torej urasnem budilko in sklenem, da grem raje na sončni zahod na Tursko...iz Konca to tako ali tako ni dolga tura.
In kaj se je dogajalo v tistih koncih? Nebodigatreba je spet klical "taplave" da so prišli delit povzdravčke za 40€. V Konec in verjetno tudi Jermanco. Nekako se zanašam na to, da 2x v istem dnevu pa res ne bojo prišli gor...😅 In ob približno 13.15 štartam.
Štart pod meglenim pokrovom in v kopnem. Megla traja še nekaj časa, kopno še malo več. Tam nekje pod gozdno mejo prilezem nad gladino. Torej dobrih 1200m to pomeni tu. Toplo sonce objame okolico, razgledi na vrhove so kristalno jasni. Sklanat skok je povsem kopen, sneg se začne malo nad njim. Najprej posamezne zaplate. Na površini je južen, malo globlje trd. Tam, kjer so stopinje pa je praviloma poledenelo že na površini.
Dereze si nataknem pred zadnjim klancem, ko pot zavije levo. Od tu je potem naprej neprekinjen sneg. In do bivaka čisto malo. No ja...ene celih 300 višincev je še. Pa počasneje, kot sem mislil. Sneg je za hojo dober, druga stvar je veter, ki se vali po pobočju dol naravnost v prsa. Posamezne snežinke pikajo v obraz kot igle, včasih se privali tudi kakšna manjša ledena kepa. Če bi imel slabše žile, bi verjetno pustila tudi modrico na stegnih. Sunki vetra pa...bi rekel da grejo tudi do 80km/h. Skratka, nič od tega ne pripomore k hitrejšemu vzpenjanju 😅
Ko pridem čez rob do "ravnine" pri bivaku je samo še hujše kar se tiče vetra. Zagotovo stotka. Resno začnem dvomit, da bi sploh šel gor. Danes sem prišel uživat, po lepe razglede, po lepe slike...če zdaj rinem naprej bo pa vse skupaj en sam mazohizem.... Tako da naslednje tričetrt ure ali še kaj več namesto vzpona proti Turski kar lepo prebivakiram 😅
Zunaj ni dosti pod nulo, tako da je v bivaku že kar toplo. In ni prav vabljivo it ven. Bivak je že zdavnaj v senci, Turska in Brana pa dobivata žarečo rdečo barvo. Vnes naumim, da bo najlepša točka tu okoli za sončni zahod Veliki Greben. Od bivaka do vrha je ravno dobrih 5min. Vmes je celo nekaj (skoraj) zavetja. Vse do vrha...
Lepe slike sončnega zahoda je dobesedno odpihnilo. Skoraj si nisem upal vzet telefona iz žepa, da mi ga ne odpihen. Pa tudi če ga bi mel privezanega...tako ali tako zanohta v pol minute po tem, ko dam rokavico dol. Pa še razgled je bi kot je pač bil ker si nisem upal niti blizu roba. Ne bi sprobaval base jumpinga brez padala... To je bila tudi najboj vetrovna točka današnjega dne...a vendarle bi rekel, da še vedno pod 140km/h 😆
Pri sestopu se veter že skoraj umiri. Ali pa pač ne pride do izraza, ker piha v hrbet. Opazujem, kako rdečina na Turski in Brani vedno bolj izgublja nasičenost barve in počasi prevlada senčna sivina. Sam pa se potopim v morje megle, ki se je od prej spustila za kakšnih 100m. In kljub temu, da nisem bil na vrhu Turske sem dobil to, po kar sem prišel...uživanje, lepe razglede in lepe slike 😆 Na poti pa srečam samo enega človeka - tujca pri sestopu, ki me je spraševal, če je gneča v bivaku.
 |
| nova zajla, ki pa je zelo tanka |
 |
| izplavam iz megle |
 |
| Turska gora z zelo malo snega |
 |
| proti Velikemu Grebenu |
 |
| bivak |
 |
| Brana |
 |
| mislim, da ne gre za dekoracijo ampak zgolj...objestnost 😐 |
 |
| Brana pordeči |
 |
| sonce se bo vsak čas skrilo |
 |
| na Velikem Grebenu |
Komentarji
Objavite komentar