Brana po Bosovi in čez Kaptana (22.5.2020)

maj 23, 2020

Dodatna 2 kg za zimsko opremo, ali velika verjetnost sestopa po isti posti sem se spraševal še pred štartom. Odločim se za slednje. Na Jermanci že precej polno. Ja, 9.30 res ni neka »spodobna« ura za v hribe. Pri studenčku se na levo odcepi pot z markirane. Kmalu potem pa sem zgrešil. Neka sled je bila bolj desno in tako sem prišel na napačno stran rušnatega jezika. Sicer nič kritičnega, nad jezikom sem potem prečil levo, tako da je bila posledica samo manjša izguba časa.

Na vhodu v Bosovo grapo še malo snega, ki pa se mu izognemo. Je pa bila sama grapa precej vlažna, tako da je potrebna kar previdnost saj lahko hitro pride do kakšnega neželenega zdrsa. Malo višje pot preči levo čez rušnat grebenček v novo grapo, ta baje ni več Bosova J Še malo in dosežem greben. Šele tu se pojavi prvi možic. Ja, možicev res ni, Tudi naprej po grebenu, mislim, da sem videl samo enega.

Greben je lep in razgleden, je pa potrebnega nekaj občutka za sledit poti, ki marsikje skoraj nevidna. Če postane plezanje pretežko, je verjetno nekaj narobe in je potrebno malo nazaj. 1x sem to tudi storil, še 1x pa sem očitno šel po odseku, ki ni zamišljen na tak način. Zadnji del proti vrhu je spet bolj prekrit z rušjem, tam je tako pot dobro vidna. Ponekod so rušje celo rezali.

Vrh Kaptana je izrazito dvignjen nad ostalim grebenom in tako ponuja še lepši razgled. Sledi sestop na sedelce in nato vzpon proti Brani. Tu pot postane lahka in se vzpenja po travnatem terenu. Vmes se je tudi že pooblačilo, zjutraj je bilo povsem sončno.

Na vrhu nisem sam in začnemo klepetat. Priplezali sta čez Šijo. In potem ugotovimo, da smo se že 2 tedna nazaj skoraj srečali. Res se nismo videli, smo se pa slišali ;) V vpisni knjigi pa tudi nobenega vpisa v zadnjih 2 tednih. Lahko bi se vpisal za nazaj, ker se takrat nisem ;)

Po pršutu in Kozlu začnem pogledovat proti severnemu pobočju. Snega je res veliko pobralo. Morda pa bo šlo dol brez zimske opreme. Snežni jeziki so, ampak zgleda, da se jim da izognit. Sestopim še na spodnji rob vršnega platoja (oz naklonine) in malo pokukam proti Kotličem, potem pa dol. Še enkrat premerim celo pobočje. Nekako si ne želim, da bi mogoče spet mogel 200m gor. Pod menoj se vzpenja planinec, s palicami, očitno brez zimske opreme. Malo poklepetava (sicer tujec, zgleda živeč v Sloveniji). Pravi, da ima dereze, ni jih pa uporabljal. Kasneje srečam še 2 »kako je naprej?« »Gre«. »Pa dol?« »Tudi gre.« »Srečno!«.

Potrebni so obvozi po gruščnatem terenu. Brana je že tako gruščnata in je potrebna previdnost, tokrat še toliko bolj. Največje snežišče sem obhodil levo od markirane poti (za gor torej desno). 2 snežna jezika, široka 3-4m je še potrebno prečit. Sneg je sicer mehek. Ampak saj vemo, kako je z »Okrešelj ekspresom« (imenovan tudi Štajerc ekspres). Tako da se poslužim še tiste prestare metode špičastega in ergonomsko oblikovanega kamna.

Na sedlu še malo vse 4 od sebe. Ponovno se je zjasnilo in bilo je občutno topleje kot na Brani. Pri sestopu pod Pastirci še malo poklepetam z markacisti na akciji. Del poti, ki je bil sedaj močno podvržen eroziji so čvrsto utrdili s stopnicami.

Zares lepa tura za ljubitelje ZZ brezpotij, še se vidimo J

Popravek: kasneje sem ugotovil, da vstopna grapa ni Bosova in na naslednji turi tukaj to popravil...tam je tudi opis pravilen.