Ti konci so manj znani in obljudeni. V "času macesnov" je malo bolj obiskano le Trupejevo poldne. Del današnje sem prehodil že lani, takrat s precej divjimi brezpotnimi vložki. Tokrat je bil začetni plan malo drugačen kot se je izšlo na koncu. Iz Belce na Kurji vrh in naprej. A je že spodaj zapornica "prepovedan prehod - miniranje". Valentina je bila kar precej odločna, da tu pa že ne bova hodila. In se odpeljeva do Srednjega vrha.
Malo bolj dolgočasen del je tu, ker je potrebno kar nekaj časa hoditi po gozdni cesti. Meni osebno res da manj tečna, kot tista v sosednji dolini (na Trupejevo poldne), na trenutke celo razgledna. A vendarle je - makadamska cesta. Raje imam stezice 🙂
Malo pred lovsko kočo srečava dvojico, ki se že vrača. No ja, ne, ker bi že izpolnila plan, ampak ker sta zgrešila dolino. Ko sta že tu, bo vseeno bolje naprej in iz druge strani na Trupejevo...ne pa nazaj na izhodišče. Tako ponovno obrneta in gresta naprej.
Pri lovski koči sonce ravno začenja kukati nekje izza grebena med Kurjim vrhom (1828) in Mojstrovico (1812) (to, kar je bilo v začetnem planu), v nadaljevanju pa se pot končno začne strmeje vzpenjati in postopoma vedno bolj izgublja značilnosti ceste, a dejansko gozdna cesta ne izgine vse do planine. Zapustiva jo malo prej, po nemarkirani stezi (celotno področje je nemarkirano), ki gre v dolino pod Tišlerico (1755). Tu kraljuje dokaj strnjen macesnov gozd. Barve pa so ravno sedaj najbolj intenzivne. Res že kar pravljična dežela.
V nadaljevanju prideva na greben, kjer se odpre razgled na Avstrijo. Nekoč je tu gor potekala graničarska pot, zdaj pa Alpe-Adria trail. Do vrha Kresišča (1839) pa samo še par minut. V nasprotju s celo današnjo turo pa Kresišče ni nič samotno. Gor pa sami Avstrijci. Že prejšnjič, ko sem bil tu, je bilo podobno, le da je danes še več planincev. Očitno je iz avstrijske strani krajša pot. Iz Srednjega vrha se res kar malo vleče. Sva si pa za nekaj časa lahko privoščila tisti "ležalnik" na vrhu. Ko se je sprostil, je bilo treba kar hitro gor in takoj, ko sva sestopila, je bil že spet zaseden.
V nadaljevanju po "macesnovi deželi" še na Maloško poldne (1823), sestop do planine in potem po dolgi cesti do izhodišča. Lepo izkoriščen dan dopusta pred jutrišnjim poslabšanjem in tudi ne preveč obetavnim vikendom :)
 |
| pogled iz Srednjega vrha |
 |
| pri lovski koči |
 |
| prvo zlato :) |
 |
| Kepa |
 |
| Baško jezero, oz kot mu tam pravijo Faaaakersee :) |
 |
| pogled nazaj na Kresišče, zadaj Kepa |
 |
| Maloško poldne |
Komentarji
Objavite komentar