Sredina oktobra je čas, ko je sezona zlatih macesnov na vrhuncu in s tem čas našega tradicionalnega pohoda PD Sežana v "kraljestvo zlatih macesnov". Kje so macesni najlepši? Možnosti je resnici na ljubo - ogromno. Vedno pa imam rad ne preveč obljudene kotičke. In Pokljuka to vsekakor ponuja. Med recimo precej obleganima Debelo pečjo in Viševnikom je vmes precej manj obiskan svet. Eno takih poti sem odkril letos med trasiranjem prog za Balkansko prvenstvo v planinski orientaciji. Na koncu pa vse skupaj zaokrožil v deloma grebensko krožno pot. Ta pohod je predvsem mišljen kot uživaški, ne preveč naporen, ob že krajših dnevih. In tudi res ni bil nikoli, ne predolg, ne tehnično prezahteven. A vseeno je planinski pohod, ne nek sprehodek :)
Macesni so sedaj res na vrhuncu, lepših barv si ne bi mogli zaželeti. Lani so bili na ta datum še rahlo sramežljivi. Če bi še vreme bolj sodelovalo, bi bilo že kičasto. Sonce nam tokrat ni bilo namenjeno. Zjutraj med vožno je bilo okoli Radovljice še nekaj dežja. Saj tudi napoved za soboto ni bila tako idealna kot nedeljo. Lahko bi prestavil za 1 dan...če ne bi imel jutri še enega vodenja...
Pot smo torej začeli na Rudnem polju, mimo vojašnice, nekaj časa po gozdnih cestah, potem pa po nemarkirani poti, ki se iz gozdne ceste odcepi nekje pod Malim Selišnikom in preči pobočje proti Blejski koči. Tam spet pridemo na markirano pot na Mrežce (1965). Mrežce so dokaj obiskan vrh, saj so lahko dostopne in nudijo lepe razglede. Tu se prav dolgo nismo zadržali in nadaljujemo po nekdaj markirani, zdaj opuščeni poti, a če vedno zadovoljivo sledljivi s še vedno vidnimi markacijami na Debeli vrh (1959). Tu je razgled še lepši :)
Spust v Blejsko konto, nazaj na markirano pot je precej strm. Veliki Selišnik (1954) tokrat izpustimo in se preko Srenjskega prevala povzpnemo na Viševnik (2050). Zagotovo eden naših najbolj obleganih dvatisočakov. Tokrat je bilo, verjetno tudi zaradi vremena, še dokaj "znosno". Tudi sestop po eni bolj obleganih poti ni dajal tega vtisa. Dejansko take gneče ni bilo. Dobra plat slabšega vremena :)
Predzadnja postaja (končna je seveda varen povratek domov) je vedno analiza ture. In načrti za naprej. Hja...kmalu bo šel v delo program 2023. Otroški je bolj ko ne že sestavljen. In tako pester ni bil že zelo dolgo...če sploh kdaj :)
 |
| Mali Selišnik |
 |
| nazaj na markirani poti |
 |
| Očak, Rž, Rjavina, Luknja peč |
 |
| tja naprej |
 |
| samo zlato :) |
 |
| malo bliže :) |
 |
| strmo dol |
 |
| Srenjski preval, zadaj Malo Draški vrh |
 |
| še gasilska najvišje danes :) |
Komentarji
Objavite komentar