Na lepše

 Kdar danes ni šel v hribe, ni zamudil nič. No, ok...nekej pa je že...recimo vseh 50 odtenkov bele. Pa bolj pristen stik z naravo, ker je bilo manj ljudi Redko kdaj za vikend na Grintovcu srečaš samo 5 ljudi. Pa še par do sedla.  Plani za danes so bili malo drugačni. Čez Dolge stene bi šli gor. Potem najprej par odpovedi, za konec pa še megla. V Lj še ni bilo tako slabo. Oblačno sicer...to je to. Na mengeškem polju pa kapljice na šipi. Do Kamniške Bistrice se je samo stopnjevalo. Zdaj ne bom obračal, če sem že tu. Štartam v rosenju in megli. Mraza ni. 6°C na štartu. Pod vetrovko hitro začnem močno švicat. Ne vem, če nisem tako še bolj moker kot zaradi rosenja... Sneg se začne malo nad klopco. Bolje rečeno - ledene plošče. Precej spolzke, v dežju še bolj. "Sneg sneg" pa malo pred koncem gozda. Spodnji del nad gozdom spet led, višje je potem malo več snega. Je pa precej južen. Ja, toplo je. A malo pod kočo se dežne kapljice le začnejo spreminjat v ledeni prš. Ne sneg, bolj neko...

 Po šihtu na baje zadnji res sončen dan pred poslabšanjem. Lahko tudi rečem, da sem se malo "pustil sprovocirat"😅 Urška pravi, da si hodijo mladci iz alpinistične tu gor pumpat ego, komu uspe prit gor v 1 uri. Ok...mogoče se ta stavek grdo sliši. Recimo da hodijo sem nabirat kondicijo. 55 min. Torej jih zgleda večji del teh "nesem".😆 Sestop čez Kramarco, da bo krožna. Cel čas v debati z (bivšo) gorsko tekačico, ki jo ujamem na zadnjem klancu za gor. Skoraj vsak dan je na Krimu. Po eni strani kar občudujem "ljubitelje lokalnih kucljev", ki hodijo tako pogosto gor. Jaz med te ne spadam. Po drugi strani si pa mislim "pri toliko hribih v Sloveniji". No, vsak ima svoje veselje, vsekakor je vse od tega bistveno boljša stvar, kot ležanje na kavču s čipsom in pirom. 😁

 Na Kalški greben se je običajno hodilo iz Markove ravni. Ampak od lanskih poplav od tam ne gre, ker je odneslo del ceste pred mostom proti dolini Korošice. Ok, če smo čisto natančni...gre. Samo pešačenje se podaljša za kake 4km in 400 višincev. V eno stran kakopak. Torej kakih 25km in 2000 višincev bi nanesla ta tura...😅 Tokrat torej iz Kriške planine. Oz natančneje, Jezerca. Nisem še hodil od tu, čeprav je to daleč najboj obljudena štartna točka. Malo ravno zaradi tega, malo tudi zaradi pobiranja parkirnine. Pred rampo je 5€, kdor si želi prihranit še 15-20min hoje plača okroglih 10.  Vremenska napoved je dobra. A pravi tudi, da je treba iti dovolj visoko. Na izhodišču je gosta megla. Zjutraj je še kamera na Kamniškem sedlu kazala meglo. Prvič se megla začne odpirati na "sedlu" pod Krvavcem, kjer se pot malo spusti do križišča za Markovo raven. Tam je nekaj spusta in ta je "zanimiv". Precej zdrsan sneg, celo led vmes. Res da je kratek odsek, kakih 70-80m spusta...

 "Ok, lahko na Draški vrh, ampak če se mi ne bo dalo pa samo do Studorskega prevala" pravi Valentina. In glede na zelo pozno uro štarta - na Rudnem polju komaj še kakšen parkirni prostor (seveda mislim na vojaško parkirišče, ne farško), izjava sploh ni bila neumesna. 😅Na Veliki Draški vrh res nisva šla. Na Ablanco je iz sedla precej manj. A kolikor je pot krajša, toliko je tudi zahtevnejša. Na Rudnem polju torej že precej pestro. Kdor je mislil kam višje je že zdavnaj štartal, tako da ne hodiva v gužvi. Smučišče ne obratuje, precej zelenih lukenj je vmes in ko se začne pot vzpenjati tudi ta kmalu postane kopna. Celo prečenje nad Konjščico je bolj ko ne kopno. Precej žalostna podoba za začetek februarja. Neprekinjen sneg se ponovno začne šele malo preden se združita poti iz Rudnega polja in Konjščice. V zadnjem klancu proti Jezercom pa skoraj za kratke rokave.  Proti Studorskemu prevalu je potem malo več snega. No, vsaj bližnja okolica deluje bolj zimska...malo bolj oddaljena...