"Ok, lahko na Draški vrh, ampak če se mi ne bo dalo pa samo do Studorskega prevala" pravi Valentina. In glede na zelo pozno uro štarta - na Rudnem polju komaj še kakšen parkirni prostor (seveda mislim na vojaško parkirišče, ne farško), izjava sploh ni bila neumesna. 😅Na Veliki Draški vrh res nisva šla. Na Ablanco je iz sedla precej manj. A kolikor je pot krajša, toliko je tudi zahtevnejša.
Na Rudnem polju torej že precej pestro. Kdor je mislil kam višje je že zdavnaj štartal, tako da ne hodiva v gužvi. Smučišče ne obratuje, precej zelenih lukenj je vmes in ko se začne pot vzpenjati tudi ta kmalu postane kopna. Celo prečenje nad Konjščico je bolj ko ne kopno. Precej žalostna podoba za začetek februarja. Neprekinjen sneg se ponovno začne šele malo preden se združita poti iz Rudnega polja in Konjščice. V zadnjem klancu proti Jezercom pa skoraj za kratke rokave.
Proti Studorskemu prevalu je potem malo več snega. No, vsaj bližnja okolica deluje bolj zimska...malo bolj oddaljena pa...hm...Mali Draški skoraj kopen. Pa še marsikje je veliko zelenja in skal zunaj snega. Na prevalu pa tako ali tako spet kopno.
Ravno se malo ustaviva, ko v nizkem letu čez preval prileti helikopter. Na začetku mu ne posvečam neke pozornosti, dokler je zavije ostro proti Vrtačici in glede na odmev od Ablance tam tudi oblebdi. Nič kaj dober znak. In res, na Spinu piše "12.30 nesreča v gorah" in znak ravno nekje na V grapi Tosca. Pa ne že spet. Drugič v 1 mesecu.
Takrat kar malo pozabim na čudne misli, ki so me prešinile malo prej. Kakšno uro nazaj. Ne, niso bile sanje, ker sem bil buden. Pač tista čudna misel, ki se nepojasnjeno od nekje prikrade. In sicer...da stojim na Draškem Vrhu in kličem rečevalce, ker je nekdo odletel v grapi Tosca...
Ablanca je zaradi pomanjkanja snega precej zoprna. Najtežji del je tako ali tako takoj iz sedla gor. Najprej nekaj živega ledu. Ampak to je še ok. Dereze so narejene za to. Bolj zoprno je praskanje po skalah. Sploh za dol. Skale so tu krušljive, nič pametnega ni za prijet. Še "drytooling" ne pride v poštev.😅 Na tistem delu poskusim tudi, če bi šel po snegu levo od "poti", pa grem hitro skoraj do riti globoko v sipek sneg, ki ni dajal dobrega občutka. Torej nazaj v skale. Tu ravno sestopa trojica iz ene ob bivših bratskih republik, ki je prišla gor po Gamsovi grapi. Izmenjamo par besed, predvsem o nesreči, ki se je ravnokar pripetila. Oni so mislili najprej na Tosc po V grapi, pa so si vmes premislili.
Valentina še nekaj razmišlja o Konjščici, a na konci sestopiva po isti poti. In srečava še 2 turna smučarja, ki se jima ni ljubilo nazaj na Srenski preval. Tu sta bila prisiljena v lep del pešačenja po kopnem.
Še nekaj o nesreči oz prve roke. Oz, kot to rečejo politiki "zanesljiv a neimenovan vir iz GRSja" je povedal, da je gorniku zdrsnilo v V grapi Tosca, zadel je še tistega pod seboj in oba je odpeljal helikopter. Je pa reševalna akcija potekala bliskovito. 15min po klicu je bil helikopter tam, z vitlom oba naložil in odpeljal na Jesenice. Brez da bi bila potrebna aktivacija ekipe na tleh.
 |
| Zadaj Ablanca in Veliki Draški vrh...pot pa bolj kopna |
 |
| planina Konjščica |
 |
| Mali Draški |
 |
| smučarka, ki prihaja naproti...je v nadaljevanju verjetno precej hodila |
 |
| Studorski preval |
 |
| veriga Tolminskih |
 |
| Mali Draški in Viševnik |
 |
| proti Ablanci |
 |
| tečen del že spodaj |
 |
| baje so chemtraili ;) |
 |
| tik pod vrhom |
 |
| Tosc in VDV, zadaj Očak |
 |
| Rjavina |
 |
| zanimive barve |
Komentarji
Objavite komentar