Košutica je vrh (ne direktno) nad Ljubeljem, S od Z dela grebena Košute. Iz Z strani vodi lahka pot. Vsaj tako je označena v kopnem. Pozimi pa je v zadnjem delu precej izpostavljena. Tako, da sem celo razmišljal, če ne bi zadnjih par metrov kar spustil, ker nisem bil čisto prepričan v kvaliteto snega 😅
Zjutraj parkiram zraven Avstrijcev, ki so kampirali na parkirišču. Kar nekaj časa gre pot po gozdni cesti, ki je že kmalu po začetku neprevozna. Sneg se začne nekje na 1300m, na planini Košuta (1554m) je neprekinjen sneg in se nekoliko predira. Če res dobro gledaš so sledi predhodnih pohodnikov, so pa bolj ko ne zasute s snegom. V gozdu je snega že več. V nekem trnutku pride do "presenečenja". Sneg se predre in do pasu sem noter...potem pa ena noga ne gre več ven. Karkoli probam, enostavno ne gre. Ni drugega, kot se izkopat s cepinom. Saj je situacija malo komična...a v kakšnih drugih okoliščinah ne bi bila...
Na Malem gruntu (1652) precej piha. Od tu naprej ni več popolnoma nobenih sledi. Torej po grebenu gor gaženje. Parkrat se globoko udre, večinoma pa tam nekje do pol goleni ali manj. Ni preveč težaško delo.😁 Zaradi prediranja in dobre opore snega si dereze nataknem šele na 1850m. Naprej je sneg ponekod spihan in se pokaže trša kložasta površina. Zanimivo, to je ravno pri spominski plošči. Ne, nisem je prej videl...šele, ko so dereze že gor.
Gor grem čisto po občutku, po najboljših prehodih. Nisem še tu hodil. Niti poleti. Gpx kasneje pokaže, da sem bolj ko ne ves čas točno zadel markirano pot. Razen tam, ko sem namenoma šel bolj direkt v klanec. V zadnjem delu je spet nekaj presenečenj, saj se zaradi jam pod snegom (taljenje) večkrat globoko predre. Tu je potrebno biti kar previden. Ravno zaradi tega tudi malo "cvikam" na čisto zadnjem delu, tista 2m zelo ozkega grebena pred vrhom. Tu pač zna biti vsaka izguba ravnotežja zelo nevarna. Smrtno nevarna. A po malo tipanja zgleda, da je sneg ok. No, bolje bi bilo, če napišem "se prepričam, da je ok".
Razgled ni ravno briljanten. Meglice in oblaki se podijo gor in dol in občasno skrivajo okoliške vrhove. Celotna panorama se nikoli ne odpre. Če bi vztrajal dlje se morda bi. Tako pa grem hitro dol. Malo piha...pa še šiht čaka popoldne. Pri sestopu srečam še 12 nogo odpravo😆 2 planinca in 2 psa. Malo pokramljamo, zahvalita se za gaz. Vsaj nekomu je še prišla prav. Najkasneje v soboto je ne bo več. Morda pa že danes zvečer...
Sestopim pa kar direkt navzdol. Po občutku. Po najkrajši. Kolikor se spomnim od prej prepadov in skalnih skokov ni. Res je tako, celo smučat bi se dalo tu dol.
 |
| snežni mostovi nad vodo |
 |
| planina Korošica |
 |
| Košutica |
 |
| nisem vedel, da je to že v Avstriji... |
 |
| Košuta - od Velikega vrha spuščanje proti Z |
 |
| tu je več snega |
 |
| potrebno se je bilo izkopat s cepinom |
 |
| pa še pogled na "past" |
 |
| led(e)ni vijak...oz svedrovec ;) |
 |
| po grebenu gor |
 |
| vidljivost ni optimalna |
 |
| že malo višje |
 |
| od tu naprej z derezami |
 |
| vršni greben |
 |
| še so pasti |
 |
| pogled z vrha pro Košuti |
 |
| najožji del |
 |
| in že čez |
 |
| direktno dol po najkrajši |
Komentarji
Objavite komentar