Ideja je bila po šihtu nekam na sončni zahod. Čim višje, na sneg. Pa da bojo padavine oz vremensko poslabšanje še toliko počakalo, da bo lep zahod. No...ideja pomoje res ni slaba...a vreme je pač imelo drugačno idejo. Da se zahoda danes ne vidi. In da poslabšanje pride prej.
Torej takoj po šihtu proti Valvasorjevi koči (rampa še dvignjena, znaka za prepoved ni). Urška je malo v dvomih, če se bo sploh izšlo pred preihodom fronte. Ne da bi se hvalil...ampak meni "šloganje" z vremenom kar gre...🤣
Gor greva po Zabreški. Ni ravno običajna zimska varianta. Po tej že kar dolgo nisem hodil. In vedno samo poleti. Prvi sneg se začne malo pod 1600m. Okoli tiste planšarije na robu gozda, a še ne igra velike vloge. Tam tudi malica skupina tujcev. Na hitro se mi zazdi, da bi utegnili biti Madžari. Na tistem pobočju proti Finžgarjevi skali ga je nekaj več. Tu je teren najbolj izpostavljen. Sneg je sicer močno južen...a malo me zgrozi ob misli, da je tista skupina tujcev (niso zgledali ravno izkušeni) hodila tu dol. Vsaj sledi tako nakazujejo.
Zadnji vzpon proti koči je po vrhu že tanka ledena skorjica. Na hitro se je shladilo, tudi piha že. Fronta je vse bližje. Na Malem Stolu natakneva dereze in v teh 3 minutah se povsem zapre. Gosta megla in zelo slaba vidljivost. Potegneva še na vrh in kar hitro dol. Brez kakih slik z vrha. Pri sestopu se megla vsaj začasno spet razkadi.
Cel čas se spuščava po padnici do Prižnice. Spust je hiter in dokaj udoben. Malo se predira a ni prehudo. Upal sem, da bo zalito do Prižnice, a je zadnji del kopen. Vmes še malo porosi. Nič hudega, a ravno toliko, da so zlizane skale na poti pod Prižnico izjemno spolzke. Prave padavine pa že kar hitro po tem, ko se usedeva v avto. Torej, še enkrat več se je z vremenom izšlo. No ja...skoraj...od sončnega zahoda vseeno ni bilo nič...
 |
| zanimivi pogledi |
 |
| pod kočo |
 |
| se že bolj zapira |
 |
| vidljivost proti nuli |
 |
| sestop po grapi |
 |
| spodaj pa pomlad |
Komentarji
Objavite komentar