Na lepše

 Eno pošihtno? Tisti, prebivajoči bolj v Lj se celo prilagodimo Tržičanom in pridemo v njihove konce...ampak kaj, ko jih še ni doma takrat. Hja nič...greva pa samo 2 gor. Pa mogoče pol ko pridemo dol na kakšen pir. Ali pa tudi ne, ker je jutri zgodaj šiht... Torej po tisti tastrmi grebenski poti direkt iz Tržiča do Kriške gore in naprej. Pot brez posebnosti. Od zadnjega obiska morda kakšno podrto drevo več. Edino kar je bilo - vroče. Ubijalsko vroče. Vročinski val baje popušča...a še vedno je to prisojna pot. Tudi če je večinoma po gozdu. Vsaj od Kriške naprej proti vrhu je bolje.  Lepi poznopopoldanski razgledi, gneče ni. Pravzaprav sploh nikogar ne srečava od Kriške proti vrhu in nazaj. Par slik in se obrneva dol. Še kratka pavza na koči in potem domov. Ja, brez druženja z "naturaliziranimi Tržičani"...bo pir drugič, spet na turi 😆

 Po lanskem velikem uspehu  - čeprav nam je nekaj preglavic povzročalo vreme, smo se spet odpravili v Dolomite. V še večjem številu: 29 nas je bilo vseh skupaj. Nastanjeni na isti, že preverjeni lokaciji. Najprej hvala Mirjam za vse organizacijsko-logistične zadeve, kot je bila rezervacija hotela, kombijev, pobiranje prijav... Tako sem se res posvetil samo svojemu delu: sestavi programa tur, vodenju težje skupine in - vožnji enega kombija 😆 Cascate Fanes (četrtek, 6.8.) Tako, pa je napočil čas, da se odpravimo. Ob 5 iz Sežane. Prej je treba še do tja. Hja, nimam kaj jamrat...sem sam "odredil" 1 uro prej, kot je bil prvotni plan 😅 Vožnja mimo Longarona, ki je znan po tragediji z jezom, in Cortine do izhodišča.  Pot po dolini Fanes je res lepa osvežitev v teh vročih dneh. No...za naslednje dni pravzaprav ne kaže tako stabilno kot je bilo v zadnjih dneh in tednih. Pa menda ne bo spet vreme preveč krojilo programa, tako kot lani? Ampak ker smo že pred 9 na izhodišču, današn...