Objave

Velika planina (17.7.2026)

Slika
 Tolikokrat kot letos nisem bil še nobeno leto gor. Pa vsakič po drugi poti. No, tokrat niti ni bila v prvem planu. Z Majo se meniva pa predšihtni Storžič, ampak potem zboli in se mi ne da tja vozit in mi kapne, da...kaj pa če probam Velko po trasi, kjer je letos potekalo evropsko prvenstvo v gorskih tekih 😆 Ne, še vedno ne spadam med gorske tekače. Hribovc, gornik, šodrovec.. karkoli že 😁 Torej štart iz Calcita. Verjetno sem ob 6 že pozen, ena gospa pride že dol iz Primoža. Še par jih srečam po poti do Primoža za gor in dol. Od tam naprej pa skoraj nikogar. Samo enega prehitim pri izhodu iz gozda.  Podoba je zdaj precej drugačna kot pozimi ali v času cvetenja žafranov . Krav je verjetno res na stotine (tudi umetna "pamet" pravi, da je številka blizu 500😆).  Na vrhu sem malo po 1h40 oz okroglih 100% zaostanka za letošnjim rekordom trase, ki je 49.nekaj. Vedno bolj nepredstavljive so mi te številke... Aja, markiran čas je 3h40.  Če sem gor bolj teral, grem dol po ...

Ojstrica po Kopinškovi (12.7.2026)

Slika
 "Eno bolj senčno markirano". Sicer se je ideja za Kopinškovo porodila že nekaj dni nazaj, ni bilo "tik preden gremo včeraj spat" 😆 Pa tudi vročinski val višje gor ni bil zelo občuten. Nekaj oblakov, malo je pihalo...ravno primerne temperature. Še najhuje je bilo takoj po štartu. Megleno in soparno, po včerajšnjih padavinah. Šele okoli Klemeče jame človek lahko normalno zadiha.  Na Klemenči jami ravno poteka alpinistični tabor. Nekaj poznanih, izmenjamo par besed in naprej. Do razpotja, malo pred 1500m se pot loči na Kopinškovo in tisto čez Škarje, nobenih posebnosti. Spodnji del Kopinškove, pred vstopom v plezalni del, zna koga motit rušje. Predvsem tiste, ki ga niso navajeni...eni smo ga imeli letos že vrh glave ... Pred zajlami čelade gor in naprej. Bolj ko ne celotna Kopinškova je lepo poplezavanje. Varovana je dovolj dobro. Seveda pa ni za tiste, ki so navajeni ferat in svoje življenje zaupajo zgolj SVKju. V prečki malo pod vrhom, kjer snežišče rado ostane mal...