Veliki vrh čez Hajnževo sedlo (15.9.2026)

 Prav nenavadno se mi zdi, da še nisem šel nikoli prej po tej poti. Ampak ja...se najde tudi še kaj markiranega neprehojenega. Pa če tudi ZZ poti...ki so bolj vabljive od lahkih 😆

Standardni "še kdo za pošihtno" in standardna udeležba. Redko kdaj se javi še kdo razen Urške. Je pa stvar bolj predvidljiva. Skoraj na minuto natančno lahko napovem časovnico. 

Štart od Vrančka. Najprej po gozdni cesti, ki je na začetku še dokaj položna, potem postaja strmejša in že kar zoprno pošodrano. No, seveda je makadam pošodran, ampak zgleda nekako na novo nasuto, neuležano in pri korakih gre kar nekaj energije v nič. Je pa baje to kar dobro za kondicijo. Ker tako ali tako je to danes menda neka na izi kondicijska tura 😆

Proti planini Korošica in naprej do Hajnževega sedla je lepše. Lahka planinska pot. Do table "državna meja" in še kakih 100m naprej po sami meji. Do prvih varoval. Pot je označena kot zelo zahtevna. Čisto tehnično gledano, nujna je uporaba rok - je oznaka ustrezna in ji ne gre oporekati. Ni pa na nivoju nekaterih drugih ZZ poti. Ne po zahtevnosti, ne po izpostavljenosti. Je pa treba pazit na pošodranost določenih skalnih stopov in polic, kjer je resveliko drobirja. Varovana je tudi ustrezno, železja čisto dovolj. 

Na lep sončen dan se na vrhu naredi nekaj meglic in razgled ni ravno briljanten. Zajmenove peči se recimo skrivajo. Pa ravno ko sem si obetal pregled nad tem delom grebena... Na trenutke je skoraj mistično. Nad meglicami pa zgleda Triglav neverjetno blizu. 

Sestop potem po isti poti. Brez kakršnega koli hitenja, čisto umirjen tempo in kljub že krajšemu dnevu sva dol pri dnevni svetlobi.

Hajnževo sedlo

proti Košutici

in še Košuti


po koncu prvega plezalnega dela je greben še najožji

na vrhu, pogled na Košutico

in nadaljevanje grebena Košute

v to stran še bolj mistično


veliko drobirja

železa pa na težjih mestih prav tako dovolj



Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kamniški vrh čez Hudi konec (6.6.2025)

Slika
Tokrat si zamislim eno krajšo predšihtno. Po tem, ko se v sredo časovnica skoraj ni izšla si rečem, da raje ne pretiravam. Pa iz tiste krajše še "malo" podaljšam...in sem spet malo v škripcih 😅  Osnovni plan je od kamnoloma čez Hud konc do Kamniškega vrha, sestop na severno stran v dolino Korošice in zadnji del po Koželjevi. Na Kamniškem vrhu sem hitreje od pričakovanj, ravno kakšno minuto čez 1 uro. In ob 7.50 nisem prvi vpisan v knjigi danes 😅 Na sedlu proti Ojstrici naj bi zavil dol...ampak ko sem že tu skočim še na vrh, saj je samo par min. Takrat pa precej radikalna ideja... Kaj pa če... bi potegnil še po grebenu in sestop dol preko Markove ravni? Pogledam na uro in hitro preračunam...če sem 10.30 pri avtu je še ok. Mogoče bo treba dol po cesti malo laufat 😆 Do razcepa, kjer gre leva proti Kriški planini je pot brez posebnosti, naprej je sicer markirana pot že precej slabše sledljiva. "Napako" naredim, ko nadaljujem po markirani, namesto da bi zavil na vla...
Preberite več

Pot življenja s prečenjem Strugov in Ponc (21.9.2025)

Slika
 Plan za danes je bil najprej čisto drugačen. Pa se zadeva obrne sporočim Markotu, da "sprejmem vabilo", ki je bilo še precej nedefinirano, glasilo se je samo "Vevnica". Še dobro, da sem se včeraj malo...zakalkuliral s časovnico (oz je stvar šla bolj gladko čez, kot so bila pričakovanja). Torej standarden kraj in standardna ura...ob 5 v Šiški 🙂 "Pa še oprema za abzajl...štrik lahko nosim jst".  Malo čez 6 štartamo pri Belopeških jezerih. Za razliko od naših izhodišč, sploh dolin pod Triglavom, je tu še vse mirno, parkirišče večinoma prazno, samo par vozil. Pa še tisto bolj zgleda, da spijo v avtih, ne pa, da so šli hodit. In parkirnine seveda ni. Aja, od 8 naprej računajo 5€...torej planincem prijazno 😁 Dostop do stene je še kar dolg, najprej položen teren, potem vedno bolj strmo, nazadnje še malo melišča. Cel čas je še dokaj sveže. In končno pridemo do Poti življenja. Zavarovana pot je bila nadelana v 20. letih prejšnjega stoletja in je najprej nosila ...
Preberite več

Storžič po JZ žlebu (24.3.2026)

Slika
 To zimo na Storžiču še nisem bil. V zadnjih časih opažam, da je popularen JZ žleb. Nič, grem pa tu gor. Ravno prav bo za predšihtno...pa še niti tako zgodaj ne bo treba vstat kot za kakšno celodnevno 😆  Malo po 6 štartam in brez kakšnega "globljega" razmišljanja sledim prvi markaciji. In 2., 3...tako naprej, mimo črede muflonov, ki me z zanimanjem opazuje iz kakšnih 40m, vse do Velike Poljane. Aja...to ni direktna pot...malo je naokoli. Nič hudega, kakšnih 10-15min se podaljša...nič kritičnega torej še. In ko razmišljam, na kakšni višini se začne sneg (malo pod 1400m sicer) in kakšen je, me oblije pot. Saj ne, da me ni že prej...ampak sedaj še posebej. Še na izhodišču sem pakiral ruzak, ker sem imel nekaj opreme kar nametane v prtljažniku in šele takrat mi kapne, da je moja zimska oprema tokrat...em...sila "asketska" 🙈 Nazaj do avta zdaj ne grem, je že prepozno. Naprej in če ne bo za do vrha pač ne bo in bom prej obrnil. Sneg je že od začetka precej trd. Čez dan...
Preberite več