Na lepše

Tokratno turo je pa izbrala Valentina. No, ne čisto. Rekla je »ta vikend greva na bivak pa gledat macesne«. Ostalo pa je bilo na meni J V igri je bilo par kombinacij, ampak glede na to, da so dnevi že kratki v petek po šihtu ni bilo več prav veliko »manevrskega prostora«. Odpravila se do Blata. Sam sem predlagal, da greva prespat na Triglavska jezera, pa se je Valentina uprla ideji hoje po temi. Tako sva šla samo do Planine pri jezeru. V zimski sobi že rezervirani 2 ležišči (pravzaprav 4 z 2 spalkama, ampak se je vse uredilo). Spraviva se k večerji, takrat pa se tudi že začne nabirati družba. Najprej Nemca, ki sta imela v planu za 2 dni v hribe, pa sta bila že 5. dan. Potem gospa, ki se je izgubila, pa jo je na srečo našel drug planinec in jo pripeljal k koči, na to pa še lastnika spalk, ki sta bili že prej v bivaku. In ko je že zgledalo, da se je ravno izšlo, zimska soba ima namreč 6 ležišč + 1 zasilno, pride še trojica. Ki pa je na koncu spala zunaj, na klopcah ob koči. Jutro

  Ko planiram izlete za PD poskušam, da so ti izleti »nekaj več« kot običajni, nekaj, na kar se večina članov ne bi odpravila samih. Ali je to cilj, ki ni ravno najbolj znan a seveda vseeno vreden obiska. Mogoče nekaj, kar je želja številnih članov, pa se ne bi odpravili sami (npr. obisk 3tisočaka), ali pa »ujeti trenutek«, oz izlet na določeno področje/vrh, ko je ta najlepši. Sem spada zdaj že tradicionalni izlet v »kraljestvo zlatih macesnov«. Nič posebnega in skrivnostnega za uporabnike številnih družabnih omrežij. No, pri članih planinskih društev pogosto ne gre za najmlajšo populacijo in vsi nimajo družabnih omrežij, da bi v vsakem trenutku spremljali, kam se splača it J Glede na to, da se društveni plan za naslednje leto dela novembra, sam v program napisal samo datum in »Fužinske planine«. Šele ko se dal vem razpis, sem se odločil za traso: iz Blata mimo Planine pri Jezeru do Kopice, potem dol čez Štapce in čez Prode nazaj. Ob lepem vremenu super tura. A včasih je ve

Tokrat pa ob čudovitem vremenu lep nedeljski izlet. Ne dolg, ne zahteven…dobesedno izlet J Sicer sem imel eno zelo mamljivo ponudbo za soboto, ampak je bila delovna. Kot bo tudi naslednja. Je pač tisti čas v letu, ko so vsak vikend kongresi. Kot že rečeno, tokrat nekaj »nedeljskega«. Izbiro sem prepustil Valentini. »Lahko tudi kakšno dolgo in zahtevno, meni je vseeno…edino mogoče ne ravno v Julijske…« Hja, ni se mi dalo preveč vozit, glede na to, da sva že bila na Štajerskem. Pa sem kar nekako pričakoval kakšna bo želja »Obir!« V redu, torej gremo. Še kdo? »Pokliči še malo naokoli«. Tašča je že prej rekla ja. V igri sta bili 2 poti, iz Kurnikovega sedla in Šajde. Nekako sem se odločil, da mi je iz Šajde bolj všeč…čeprav je par minut več vožnje. Po »sosednji« Koroški se ne vozim prav pogosto…tokrat sem si jo že zjutraj lahko nagledal…v gosti megli, skoraj do izhodišča. No, ko pa smo bili končno iz megle, je bil dan naravnost fantastičen, tudi po temperaturi bolj pozno poleten kot