Tičarice, Zelnarice 25.-26.10.2019

oktober 28, 2019

Tokratno turo je pa izbrala Valentina. No, ne čisto. Rekla je »ta vikend greva na bivak pa gledat macesne«. Ostalo pa je bilo na meni J V igri je bilo par kombinacij, ampak glede na to, da so dnevi že kratki v petek po šihtu ni bilo več prav veliko »manevrskega prostora«. Odpravila se do Blata. Sam sem predlagal, da greva prespat na Triglavska jezera, pa se je Valentina uprla ideji hoje po temi. Tako sva šla samo do Planine pri jezeru.

V zimski sobi že rezervirani 2 ležišči (pravzaprav 4 z 2 spalkama, ampak se je vse uredilo). Spraviva se k večerji, takrat pa se tudi že začne nabirati družba. Najprej Nemca, ki sta imela v planu za 2 dni v hribe, pa sta bila že 5. dan. Potem gospa, ki se je izgubila, pa jo je na srečo našel drug planinec in jo pripeljal k koči, na to pa še lastnika spalk, ki sta bili že prej v bivaku. In ko je že zgledalo, da se je ravno izšlo, zimska soba ima namreč 6 ležišč + 1 zasilno, pride še trojica. Ki pa je na koncu spala zunaj, na klopcah ob koči.

Jutro je bilo sveže, s slano. Na poti proti Dednem polju, Ovčariji in naprej so se še čutile nižje temperature v mraziščih, a ko sva se začela vzpenjati proti Štapcam in naprej proti grebenu Tičaric je postajalo vse topleje. Na sedelcu pod Malo Tičarico si slabi 2 uri po vstajanju privoščiva zajtrk v precej bolj prijetnem ambientu – toplo sonce in čudovit razgled. Nadaljujeva naprej, sam skočim še na Veliko Tičarico, Valentina se odpove dodatnemu razgledu in se tačas nastavlja jesenskemu soncu.

Naslednja pavza, tokrat tudi s hmeljevo kapljico, sledi na Mali Zelnarici. 12 se nas je v tem času izmenjalo na vrhu. Nekateri direktno dol, drugi še naprej in potem spanje na Prehodavcih. Tudi običajno ne zelo obiskan greben Voglov je vse prej kot sameval.

Za konec grebena še Velika Zelnarica ter spust mimo Zelenega jezera do martinčkanja ob Ledvički do zadnje malice pri Dvojnem jezeru. Tu se je bivak počasi že polnil, vedno več pa je bilo tudi bolj »turistično« opremljenih. Še nekaj takih sva prehitela na poti do avta.

To so še zadnji dnevi zlatih macesnov. Nekateri so že skoraj popolnoma goli, večina jih je še polno obarvanih, po prihajajoči ohladitvi in poslabšanju vremena pa bodo zelo hitro v zimskem spanju.

Na tak lep dan si je pa tudi Bohinjsko gospodarstvo opomoglo, glede na to, da so bili avto parkirani še daleč pod križiščem za Vogar. Če pa hočejo še večjo gospodarsko rast pa najbolje, da bohinjski občinski veljaki ponovno naumijo, da je inflacija 20% in temu prilagodijo cestnino…