Za vikend so bili najprej
drugačni plani. Štartali bi v petek takoj po šihtu…pa je potem padlo v vodo. Po
eni strani kar prav…sem imel v soboto še precej opravkov, ki ne vem, kako jih
bi sicer izvedel…
Kakorkoli že, nedelja je ostala
(opravki pod streho) in vremenska napoved ugodna. Že ko je, mislim da v sredo,
postalo jasno, da tisti prvotni plan ne bo šel skozi, sem se odločil za
Briceljk. Zjutraj se mi ni mudilo vstat. Jutro je bilo mrzlo…naj se segreje J Tako da sem se
odpravil ob že kar »nespodobno pozni uri«. Že takoj ko zavijem pri Klužah me
preseneti cestna zapora. Ampak piše, da vsaj do hiše št 7 je prevozno. No, če
bom mogel od tam pešačiti tudi ok…dodatna pot je ravna. Pa potem ugotovim, da
je zapora zaradi gradbišča…torej samo v delovnih dneh. Skozi dolino obnavljajo
cesto.
Bavšica je bila prazna, samo en
avstrijski avto je bil parkiran v bližini. Ni zgledalo, da bom srečal veliko
ljudi danes. Če sploh kaj. Pa že po kake pol ure pred sabo uzrem skupino. V
njej pa nekaj znancev iz Gornje Radgone. Planirali so krožno, čez Osojnik in
Dolič. Tudi sam sem razmišljal, da bi podaljšal v to smer. A potem pozabil
zaviti na Briceljk pri lovski koči. Nadaljujem naprej po dolini Bale in šele ko
pridem iz gozda mi kapne, da sem že močno preveč naprej. Hja nič…bom šel pa s
te strani gor. Sicer bi mogel tu sestopat. Bo pa malo obrnjeno. Čez Lašte proti
Stadorju. Sledi neke potke tu sicer so…z malo domišljije. Seveda ni markirano
in tudi nikoli ni bilo, za razliko od Briceljka, ki je svoj čas bil. Malo
preden se priključim »standardni« poti na Briceljk srečam še stop kozorogov. Višje
gor pa še 2. Oba bolj v skalah. Stalno so prožili kamenje, še dobro, da jih
nisem imel nikoli direktno nad sabo.
Eden od razlogov za pozen štart
je bil tudi, da se malo omehča, če je še kje kakšna flika snega. Pa ni bilo
nič. Se le pozna, da je ves čas prisojna stran. Nekatere včerajšnje objave z
Mang(a)rta so zgledale precej bolj zimske.
Tik pod vrhom me precej na blizu
preleti še jastreb, pa hitro zgine v oblakih. Ja, vreme se je naenkrat
poslabšalo. Za trenutek mi je bilo celo čisto malo žal, da nisem štartal pol
ure prej. Ali da nisem zavil na planirano pot J
Samo potem pa ne bi delal krožne, čez Lašte se zagotovo ne bi sprehajal v
megli.
Na vrhu je bilo tudi vetrovno in
ob vedno slabši vidljivosti se nisem kaj dolgo zadrževal. Vsaj strm in deloma
plezalen del do sedla med Stadorjem sem želel opraviti v čim boljši
vidljivosti. Pa tudi to ni ravno šlo. Tako da je bila potrebna kar previdnost
pri sledenju slabo vidni potki. Slaba vidljivost (na trenutke pod 20m) pa je
ostala samo v tem delu, pod 2000m se oblaki niso spustili.
 |
| Lovska koča Bala...slikal sem, da bi moral tu zaviti se pa nisem spomnil... |
 |
| zatrep Bale, naprej gre pot proti Zavetišču pod Špičkom |
 |
| Morež 2261m |
 |
| v živo se seveda vidi precej lepše, kot slika s telefona, kjer samo par rogov štrli iz grebena |
 |
| proti Mang(a)rtu...sedlo in koča se vidi, vrh pa že skrit |
 |
| v drugo stran še bolj zaprto |
 |
| tako je bilo za dol |
Komentarji
Objavite komentar