Ojstrc 2139m 13.10.2019

oktober 14, 2019

Tokrat pa ob čudovitem vremenu lep nedeljski izlet. Ne dolg, ne zahteven…dobesedno izletJ Sicer sem imel eno zelo mamljivo ponudbo za soboto, ampak je bila delovna. Kot bo tudi naslednja. Je pač tisti čas v letu, ko so vsak vikend kongresi.

Kot že rečeno, tokrat nekaj »nedeljskega«. Izbiro sem prepustil Valentini. »Lahko tudi kakšno dolgo in zahtevno, meni je vseeno…edino mogoče ne ravno v Julijske…« Hja, ni se mi dalo preveč vozit, glede na to, da sva že bila na Štajerskem. Pa sem kar nekako pričakoval kakšna bo želja »Obir!« V redu, torej gremo. Še kdo? »Pokliči še malo naokoli«. Tašča je že prej rekla ja.

V igri sta bili 2 poti, iz Kurnikovega sedla in Šajde. Nekako sem se odločil, da mi je iz Šajde bolj všeč…čeprav je par minut več vožnje. Po »sosednji« Koroški se ne vozim prav pogosto…tokrat sem si jo že zjutraj lahko nagledal…v gosti megli, skoraj do izhodišča. No, ko pa smo bili končno iz megle, je bil dan naravnost fantastičen, tudi po temperaturi bolj pozno poleten kot jesenski. Na jesen je morda spominjalo le polno gob v gozdu. Pa rahlo spreminjajoče se barve. No, macesni še niso nadeli pravih jesenskih barv.

Zares kuriti pa je začelo po gozdni meji. Vsaj pot ni več tako strma kot v srednjem delu J Na vrhu smo si za ležanje na soncu vzeli debelo uro. Je pa bilo kar živahno. Preden smo sestopili, sem gor naštel okoli 50 ljudi. Pa med sestopom jih je šlo še precej gor. Še posebno po poti od koče. V gornjem delu smo sestopali po grebenu. In vsaj v eno smer močno priporočam to pot, ker je res zelo razgledna. Pa ves čas je lahka in neizpostavljena. Lahko se podaljša še do Kravjega vrha, ki pa je močno poraščen z rušjem, čisto na vrhu pa jasa.

Na poti nazaj pa še obisk v Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem. Svojčas sem mislil, da je to kraj z najdaljšim imenom v Sloveniji…no, uradno ni.