Grintovec čez Dolge stene s PD Sežana (12.7.2025)

julij 13, 2025

Že lani sem imel razpisano to turo, pa je takrat zaradi nezanimanja odpadla. Kar malo presenetljivo, v primerjavi s tem pa letos skoraj lahko rečem naval. Ja, sredi poletja za dolge zahtevne ture ni takega zanimanja. Sploh, če gre za manj znan pristov. Grintovec je seveda zelo znan, precej manj pa varianta čez Dolge stene. Ampak zakaj bi šli čez "neskončno dolgočasno" Streho, če imajo udeleženci lahko nekja več od ture? 😉

Vremenska napoved je bila tako tako. Včeraj zjutraj še dokaj neugodna, včeraj popoldne že precej boljša. Tudi nekja vprašanj "a sploh gremo?" Ja, gremo. Napoved, instinkt, izkušnje...vse to kaže, da bo ok. Ne samo ok, pravzaprav idelano. In tako je tudi bilo. Ne prevroče in nič dežja 😁

Ob 5 se zberemo v Sežani na standardni lokaciji. 11 se nas nabere. Nekaj sicer še po poti. Cesta v Konec je v dokaj slabem stanju. Tisti del do razcepa Jermanca/Konec se niti ne spomnim, kdaj je bila nazadnje tako slaba. Ja, nedolgo nazaj so bili močni nalivi. Cesta seveda občuti posledice... 6.30 je v Koncu že kar nekja vozil, a se vidi, da napoved ni čisto perfektna. Vsaj ne za tiste, ki grejo v gore predvsem slikarit...manj pa "začutit naravo"😆 Temperature so zelo primerne za hojo. Če bi bilo še malo manj sopare bi bilo že kičasto 😆

Že dolgo nazaj mi je nek starejši vodnik rekel "dokler se zadaj še pogovarjajo, je ok, ne greš prehitro". Kljub zelo solidnemu tempu - 500+m/h se zadaj še vedno veselo pogovarjajo. Res nisem pričakoval, da bo šlo tako gladko in hitro. Pri ne ravno mahjni skupini. Sploh, ker je en udeleženec še posebej poudarjal, da že od otroštva ni prehodil tako dolge ture. Če ne bi tega ene 3x ponovil mu sploh ne bi verjel...še tako nisem prepričan, če mu povsem 😆

1h45 rabimo do vrha. Večkrat me kdo vpraša, kako si za društvo sploh upam vodit tako dolge in zahtevne ture...pa rečem "naši penzionisti so divji" 😅 Tokrat so upokojenci sicer predstavljali manjši delež udeležencev, a nikakor niso bili med počasnejšimi. No, počasnejših sploh ni bilo...

15-20min si vzamemo za pavzo in naprej. Nekaj časa še po markirani proti Malim vratom, potem pa v manj obljuden svet. Čez Dolge stene je nekoč vodila markirana pot. Nisem še uspel izbrskat podatka, od kdaj je uradno opuščena. Je pa z nekaj občutka še vedno dokaj dobro sledliva. Prvi del, čez greben tako ali tako ni nobenih orientacijskih zank, pri prečenju V stene Grintovca so pa stare markacije še vedno precej dobro vidne. Iz nekih drugih časov...verjetno so uporabljali še cinober. Barva strupena kot hudič, a praktično večna. Ne pa današnje eko-bio, ki zbledijo oz se oluščijo že po 2 letih 😐

Pred vstopom v steno se seveda primerno opremimo. Prvi del prečenja je malo zoprn...neurja so odnesla dele poti in je meliščnata podlaga nekoliko manj stabilna. Vsaj od lani imam v spominu, da je bilo bolje. Nadaljevanje prečenja v je boljši - skalnati podlagi, zadnji del se postavi močno pokonci, vmes je trava, ki je danes vlažna in zato je seveda potrebna previdnost. Še malo boljše skale in na 2400m pot iz Dolgih sten pride na Streho.

Prav pretirane gneče danes res ni. Razgledi so še dobri, a se počasi zapira. Malo popiha. Ni prehude vročine, ekstrenmega mraza tudi ne. Skratka, čisto ok je 😏 V trenutku, ko začnemo sestopat pade celo nekaj zrn sodre. A res samo nekaj zrn. S padajočo višino hitro tudi narašča temperatura. Na Kokrškem sedlu se naša ekipa poveča še za enega člana, tudi občasnega udeleženca društvenih izletov, ki je tokrat hodil sam. Za zaključek ture pa kot se spodobi - analiza. In tudi na mestu, kjer se spodobi, če smo že v teh koncih 😆

dodatek:

Že 80 let nazaj so v Planinskem vestniku pisali, da je pot opuščena. Bojan Turšič, hvala za ta podatek 😀