Brana čez Kaptana 2 (14.11.2020)

 Tisti majski naskok na Brano po Bosovi in Kaptanu mi ni dal miru, ker baje to sploh ni bila Bosova...vsaj ne čisto spodnji del. Za zgornji pa tako ali tako vem da ne. "Če si šel spodaj po opisih, ki jih ponuja google si šel narobe, ker grejo vsi narobe" je povedal nek poznavalec. In tudi, kje je pravi vhod ter, da je s te strani težji. In ker mi ni dalo miru, je bilo potrebno it še enkrat...še letos :)

Malo pod Pastirci se iz markirane odcepi dobro vidna stezica v levo. Ko pride do prvega razcepa mi je jasno, da desno ne bo prav...a tudi leva se hitro znajde na napačni strani rušja. Malo se razgledam, sestopim kakih 30m do začetka rušja...in ja, tu gre res še bolj levo komaj vidna stezica. Višje je pa tudi že vidna grapa...ki je pa menda res Bosova :) Ko vidiš grapo se da kar naravnost gor, z malo domišljije se najde tudi stezica, je pa vmes tudi kak možic.

"Prava" Bosova je res malo težja od sosednje grape, ki je tudi bolj vidna. Nemara grejo prav zato (skoraj) vsi tam. 2 skoka (dol si zaradi krušljivosti tu ne bi želel, ampak tako ali tako ni treba) in sva na mestu, kjer sem zadnjič prečil iz sosednje grape. Kjer grejo "vsi". Še malo - tu je lažje, a ne lahko - in sva na mestu, kjer sem zadnjič zavestno šel "narobe". Gledava steno, se jo malo že lotiva - ni najlažja. Gor bi vsekakor šlo, kaj pa če bo treba dol (štrika nimava), ker je mogoče za tem skokom še kaj težjega? Baje ta del večina zavestno spusti, ker je res težek. Tako da bo zadnji del Bosove počakal na kdaj drugič...ko dobim kakšen dober opis, ali pa celo, če gre zraven kdo, ki je že bil :)

Kakorkoli že, zadnji del ni bil v "nujnem" planu, grizel me je vstop v grapo :) In seveda je tudi greben Kaptana zelo lep. Da ne bo pomote, celotni del, od vstopa v grapo do vrha Kaptana je zelo zahtevno brezpotje. Razgledi pa čudoviti. In prehodi že v spominu od zadnjič. Uganka mi je edino še precej izpostavljena prečka v levo malo pod vrhom. Nisem čisto prepričan, če je mišljeno tu. Mogoče se da malo nižje, a tudi zgleda zoprno, čisto po grebenu je pa prav tako izjemno izpostavljeno in krušljivo. Ali pa obstaja kakšen "trik", ko lažjega prehoda ne opaziš takoj :) Če sem prav ocenil, kjer pride Bosova na Kaptana (druge steze ni bilo videti), potem izpusti večino grebena. In greben je - kot sem že napisal - zelo lep :)

Iz Kaptana proti Brani se svet precej spremeni. Greben postane širok in travnat. V daljavi se sprehaja čreda gamsov. Najprej jih naštejem 16, potem se izza skale prikažejo še trije. Na Brani pa konec samote, tu je že nekaj planincev. Malo poklepetamo in potem naprej. Aja, pa še "poslovno" kosilo ob res lepem razgledu. Še Avstrijci so danes imeli morje :) 

Na Kamniškem sedlu se sonči par ljudi. Pravzaprav precej malo, za ta čas in lepo vreme. Menda je epidemiološko precej bolj primerno gnetenje v svoji občini. 

Proti Planjavi je selo bilo eno krajše snežišče, ki se mi je dalo izognit brez težav. Nekaj planincev že sestopa, nekaj jih gre pa tudi še gor. Tudi par (no, ali prijatelja, ne smem prehitro sklepat), kjer je boljša polovica tik pod vrhom trdila, da je dovolj in ne gre gor...pa je potem vseeno šla :) Na uradnem vrhu se nisva nič zadževala in greva takoj do "zadnje" Planjave. Po nekaterih virih je pravzaprav to pravi vrh. Do tu je še nekaj grebena, ni sicer prezahteven, le čisto v zadnjem delu je malo bolj izpostavljen (pod seboj imaš skoraj prosti pad v Logasko dolino) in zelo krušljiv. Za nagrado pa lep razgled na Kamniško sedlo z lokacija, kjer ga ne gleda čisto vsak.

Za nazaj preverim, če še dela "sponzorski" svinčnik v vpisni skrinjici - seveda še. Se je pa v vmesnem času, torej 2 tednih nabralo 33 vpisov. Mogoče bi pričakoval malo več. V tem času s precej hitrim tempom na vrh prisopihata še 2, prvi pogleda na uro "3050 višincev". Kar nekako odleglo mi je ob tem, v tem času kratkih dni, obstajajo še bolj "nori", ki hodijo na še precej daljše ture ;) 

Sestop ponovno čez Repov kot, tokrat v precej boljši vidljivosti. Zato še hiter skok na vrh Zeleniških špic. Seveda to nikakor ni isto, kot vzpon po grebenu :) Je pa od tu res lep pogled na Petkove njive, Lučkega deca, Vežo, Šraj pesek...vse to je bilo letos že prehojeno :).

Ob tistem skalnem skoku (najtežji del Repovega kota) se avtomatsko prikradejo misli, da tu pa že ne bi hotel iti dol, če je mokro...in takoj zatem...aja, saj 2 tedna nazaj je bilo mokro. Zelo, še malo snega vmes. 

Že malo prej je Urška rekla: "Dovoljeno je, da so ture tudi krajše :)" Ja, res je bila malo krajša od prejšnjih dveh, ob cca 2050m in "samo" 15km. A noro lepa. Greben Kaptana - še se vidimo :) 












































Prvi del poti je vrisan ročno, ker je nekako izginil...

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Mang(a)rt po Via Italiana (27.8.2023)

Grintovec (18.2.2024)

Begunjščica skozi Y (25.1.2024)