Krn, Batognica 9.8.2020

avgust 16, 2020

Na Krn se menda ne hodi poleti gor iz Kuhinje. Sploh ne, če je napovedan vroč in sončen dan. Ja, res še nikoli nisem prej šel tu gor v kopnih razmerah. Samo parkrat pozimi. Pa za tak dan se mi je zdelo, da smo že skoraj »kriminalno« pozni. Ura štarta je bila izbrana demokratično…in jaz sem bil v manjšini. Vseeno, se očitno da preživet štart ob cca 7.20 J Saj resnici na ljubo ni tako dolga in si že na vrhu, še preden se tla pregrejejo.

Original plan je bil, da ujamemo še zadnji del Korenove, pa sta Vid in Saša protestirala, da od vsej teži tekočine ob pričakovano vročem dnevu ne bosta nosila še čelad. Pa nič…se dobimo pri koči. (v resnici ni bilo čisto tako ;)

Hitro ugotovim, da to ni najboljša varianta. Prečnica proti Korenovi se kar precej spusti in to čez travno pobočje, zelo slabo uhojeno in zjutraj še v senci – torej vlažno. V skali je potem bolje. Čeprav so vmes nekateri precej spolzki deli, ko iz trave, pravzaprav skoraj blata stopiš direktno na skalo. Sestopa po tej smeri vsekakor ne bi svetoval.

Pri koči še pripeka, na vrhu se pa že pooblači in postane bolj prijetno. Kar nekaj ljudi je bilo na vrhu. Verjetno največ, kadarkoli sem bil na Krnu. Ampak še vedno čisto v redu v primerjavi z gnečo, ki jo videvamo na Triglavu J Ovc ni vrhu ni bilo, so bile pa očitne oznake, da je to njihov teren ;)

Sledi sestop proti škrbini in nato po stopnicah na Batognico. Po več kot 100 letih še vedno deluje precej »živ« spomenik soške fronte. In tudi trenutna baza prej omenjene ovčje črede. J

Nato sestop mimo jezera v Lužnici. Pot, ki je precej manj obljudena. Zgleda pa trenutno jezero v malo žalostnem stanju – precej polno alg. Nad nami kroži nekaj padalcev, v daljavi pa se že sliši grmenje. Na podlagi izkušenj iz prejšnjega tedna se mi zazdi, da bi bilo mogoče pametno malo pospešit sestop. Na koncu se res ni utrgal oblak, je pa bilo predvidevanje pravo. Malo pa sem se spraševal, kako je bilo s padalci, ki so še vztrajali gor...