Na lepše

 Ambiciozne plane za ta vikend je preprižalo vreme...na koncu pade še plan B zaradi 3 "vremenskih košaric". Pa mi pade na pamet, da me "izven visokogorja, na področju osrednjih Karavank in Z dela KSA" (edino tu je vreme kazalo koliko toliko stabilno) že nekaj časa muči eno vprašanje, o katerem smo debatirali tudi na hribi.net, pa ni bilo odgovora - kakšno je nadaljevanje iz Starca na Srednji vrh. V osnovi turo vzamem kot "predšihtno", to pomeni, da moram biti do te in te ure dol. Tokrat sicer ne zaradi šihta, pač pa vremenske napovedi ;) Torej zelo zgoden štart, še pri temi. Že kmalu po prvem klancu, ko ob močni sopari vse teče, adrenalin dvigne še bližnje srečanje z divjo svinjo in mledičem/i (nisem bil posebej pozoren, če jih je več). Na kakih 25-30m jih zagledam, ko "pripujsajo" iz grma. Istočasno reflekso roka seže po žepu, kjer je telefon, noge pa se začnejo premikati stran. Ko se še obrne proti meni in glasno zakruli pozabim na kakršno kol...

 Tako, pa smo uspešno izpeljali še en otroški planinski tabor, po "zimskem" Bohinju , tokrat v Kranjski gori. Če sem čisto natančen, je bil vmes še eden, z manjšo udeležbo, ta pa je bil "pravno" gledano organiziran s strani šole, ne društva. Ker je pač tako lažje pri CŠODju. A če pustimo pravne zadeve...tako ali tako smo približno ista ekipa, važno je, da se imajo otroci fajn...in seveda, da tudi mi ne trpimo :) Tokrat smo imeli 25 otrok od 1. do 6. razreda. Bilo bi jih še več, če ne bi bili omejeni s prostorom. A neki kompromisi so pač vedno potrebni. Nadaljevali smo s prakso zadnjih nekaj taborov, to je v čim večji meri koristiti javni prevoz.  Za prvi dan je bila planirana tura do Koče v krnici in tam kosilo. Slabih 7km in 300m vzpona v eno stran. Ravno toliko, da se otroci ogrejejo. Da se ne bi ogreli preveč, je pa poskrbelo vremensko presenečenje - ne ravno napovedan dež. A kot da bi vedeli, smo prišli do koče ravno minuto ali 2, preden je začelo "zares...

 Rakova špica me je že dolgo matrala. A vsakič, ko sem si jo na novo ogledal, je delovala težja, bolj strma in bolj krušljiva. Markota je matral predvsem greben Dolkove špice in zadnjič na Škrlatici je bilo idelano za pobližnji in še zadnji ogled terena, preden bo šlo zares. In že kar določeno, da bo to naslednje brezpotje in okvirni datum. No, ne čisto naslednje brezpotje, eno je bilo še včeraj ;)  Zgodnji štart, 25. vozilo v Vratih, tam pa že skoraj vse polno. Očitno jih je precej spalo gor na podaljšan vikend. Štartava pri temi, kot številni drugi, a večinoma ne grejo v to smer. Malo pod bivakom pride sonce nad obzorje, malo za bivakom pa je vhod v greben. Ob krajši pavzi si pri prvem možicu nad potjo ogledujeva, kje bi šlo gor. Ne gre za klasičen greben, precej je razov in grap, nekako bo med njimi potrebno poiskat pot. Nekaj možicev je, a povsem ne gre računati na to. Opis na hribi.net je tu tudi daleč od natančnega. No...vseeno imava več infomacij, kot jih je bilo za v...