Greben Dolkove in Rakova špica (15.8.2022)

avgust 16, 2022

Rakova špica me je že dolgo matrala. A vsakič, ko sem si jo na novo ogledal, je delovala težja, bolj strma in bolj krušljiva. Markota je matral predvsem greben Dolkove špice in zadnjič na Škrlatici je bilo idelano za pobližnji in še zadnji ogled terena, preden bo šlo zares. In že kar določeno, da bo to naslednje brezpotje in okvirni datum. No, ne čisto naslednje brezpotje, eno je bilo še včeraj ;)

Zgodnji štart, 25. vozilo v Vratih, tam pa že skoraj vse polno. Očitno jih je precej spalo gor na podaljšan vikend. Štartava pri temi, kot številni drugi, a večinoma ne grejo v to smer. Malo pod bivakom pride sonce nad obzorje, malo za bivakom pa je vhod v greben.

Ob krajši pavzi si pri prvem možicu nad potjo ogledujeva, kje bi šlo gor. Ne gre za klasičen greben, precej je razov in grap, nekako bo med njimi potrebno poiskat pot. Nekaj možicev je, a povsem ne gre računati na to. Opis na hribi.net je tu tudi daleč od natančnega. No...vseeno imava več infomacij, kot jih je bilo za včerajšnjo...in pred seboj še več kot 13 ur dneva ;)

Teren je precej razčlenjen, potrebno na navigirati po grapah, poličkah, skokih...med visokimi čermi ;) Pri tem se niti ne čudim ne preveč natančnemu opisu na hribi.net, saj je res težko točno napisati pri kateri skali kam. Pač greš po najlažjih prehodih. Za nosom. Moraš pa vedeti, v katero smer je vrh. Enkrat sva tudi prišla pred nerešljiv problem in je bilo potrebno obrnit malo nazaj, pa potem po sosednji grapi. Teren je seveda precej krušljiv, a poplezavanje je čisto lepo in niti ne tako zelo zahtevno. Če dobro najdeš vse prehode gre le redko čez enko...če sploh kdaj.

Z Male Dolkove špice (2541) sledi greben, ki se počasi počasi dviguje. Na kakih 500-600m razdalje točno 50m. Seveda pa je vmes še nekaj skokov, nekaj bolj ali manj izpostavljenih mest, orientacijsko pa precej lažje, saj tu načeloma res nimaš kje zgrešiti. Na Dolkovi špici (2591) že nekaj planincev, ki so štartali s Kriških podov. Tudi oni so morali vstati kar zgodaj, do tu ni kratka. Naprej pa grejo na Škrlatico, katere vrh je takrat zgledal še prazen.

Sestop v dobro znano Rdečo škrbino in potem dolgo prečenje v levo pod Rakovo špico (2545). Takoj ko prideva iz melišča sledi močno pošodrana izpostavljena polička, "škarpa" na levi pa zelo skušljiva. Skratka, nimaš kam stopit in nimaš kaj prijet. Pod poličko pa ravno toliko prepada...da bi v primeru padca verjetno helikopter čakal v hudih bolečinah. Kar ni tako slabo, po padcu iz višjig leg...bi bile bolečine zelo kratkotrajne... Poličko sva prečkala z namenom ne izgubljati dodatnih višincev, a bi bilo verjetno bolje po robu melišča tik pod steno. Verjetno, težko rečem za 100%.

Proti vrhu se usmeriva po grapi, gledano od spodaj, 2. grapa desno od vrha. Grapa je strma, ozka, a skala je malo boljša kot večino časa. Še vedno je potrebno vse 2x preverit. Zadnja 2m se grapa postavi skoraj pokonci, zato zavijem desno ven iz grape. A na koncu je seveda potrebno na drugo stran, vrh je na levi. Če si dovolj velik, ta del skoraj da prestopiš. Nekdo, ki je "meter cvancig" pa bo tu plezal trojko. Težje je za dol.

Na grebenu je do vrha še nekaj izpostavljenih mest, predvsem je spet potrebna previdnost zaradi izjemne krušljivosti. A najtežje je bilo tu že mimo. Še malo in stojiva na vrhu. Še ena želja, ki je morala zoreti nekaj časa, da je dokončno dozorela. Podobno kot letos že prečenje Bavški Grintavec - Svinjak. Čeprav oboje ZZ brezpotje, sta vendarle precej različni turi. V vpisno knjigo se vpiševa kot 16. in 17. letos. Je pa stara skoraj točno 2 leti. Ni veliko vpisov. A za razliko od tistih bolj obiskanih vrhov, je tu več kot pol vpisov poznanih, ali vsaj znanih. Pira si na vrhu nisem odprl. Glede na teren sem se odločil...da raje "hodim 0,0%". Vsaj do bolj stabilne podlage ;)

Sestopiva po grebenu, mimo grape vzpona, čez sosednji nižji vrh vse do zadnje grape. To potem nekaj časa dol, do skoka v grapi, potem desno (gledano na smer gibanja) in ponovno v zadnji del grape, ko se ta že konča in odpre v melišče do Doleka.

Sestop od tu naprej je, glede na danes vse prehojeno in preplezano, trivialen. Kakšne utrujenosti pa kar ni. Pravzaprav se ne morem odločiti, če bi se ju3 spet pojavila prilika, če bi šel še 3. dan zapored na tako turo. Verjetno bi ;) Pa saj se mi ni treba odločit, je šiht. A ker delam popoldne...bi mogoče zjutraj...

Pri povratku pri avtu srečava še dvojico, ki sva jo zjutraj prehitela tik pod bivakom. Malo debate o današnjem dnevu in potem povesta, da nista imela kakšnega konkretnega planinskega cilja, pač pa sta šla zgolj počistit bivak. Za 2 žaklja smeti so "visoko kulturni" obiskovalci pridelali od zadnjega čiščenja. Dovolj povedno, kaj vse danes lazi gor :/

Za analizo ture se v Mojstrani oz Dovju ve, kje se jo opravi :) Kaj reči za zaključek? Rakova špica nima nekih visokih ocen, po pravilnih prehodih se menda nikjer ne pojavi trojka. A glede na pošodranost in razbitost skale...vendarle ena težjih tur, ki sem jih opravil. Na vrhu sem rekel "nekaj, kar zagotovo zlepa ne ponovim". A ko se kasneje misli zbistrijo...saj ni bilo tako slabo... ;) Je pa bilo fajn imeti poleg še nekoga izkušenega - bolj izkušenega od mene.