Ambiciozne plane za ta vikend je preprižalo vreme...na koncu pade še plan B zaradi 3 "vremenskih košaric". Pa mi pade na pamet, da me "izven visokogorja, na področju osrednjih Karavank in Z dela KSA" (edino tu je vreme kazalo koliko toliko stabilno) že nekaj časa muči eno vprašanje, o katerem smo debatirali tudi na hribi.net, pa ni bilo odgovora - kakšno je nadaljevanje iz Starca na Srednji vrh.
V osnovi turo vzamem kot "predšihtno", to pomeni, da moram biti do te in te ure dol. Tokrat sicer ne zaradi šihta, pač pa vremenske napovedi ;) Torej zelo zgoden štart, še pri temi. Že kmalu po prvem klancu, ko ob močni sopari vse teče, adrenalin dvigne še bližnje srečanje z divjo svinjo in mledičem/i (nisem bil posebej pozoren, če jih je več). Na kakih 25-30m jih zagledam, ko "pripujsajo" iz grma. Istočasno reflekso roka seže po žepu, kjer je telefon, noge pa se začnejo premikati stran. Ko se še obrne proti meni in glasno zakruli pozabim na kakršno koli sliko, samo čim prej - ne v begu, a vendar s strumnim korakom - želim doseči plezalni del, ki je na srečo čisto blizu. Recimo, da ne zna plezat...le ni medved, ali gams ;) Še ene 2x za mano zakruli, a vendarle mi nekako "šesti čut" pravi, da to ni napoved napada, pač pa samo opozarjanje da je tam. Hja, če je človek in prašič pameten, se vse da zmenit...bolj kot s prašiči na 2 nogah...
Pot (no, brezpotje) na Akle (1380) mi je že poznano, niti ni orientacijsko zahtevno, samo po grebenu greš. Enako nadaljevanje na Starca (1426). Sestop na sedlo, kjer se zna kar zakomplicirat, je šel gladko, tudi tu sem si točno zapomnil najlažji prehod. Že prej na grebenu in vrhovih pa je pogled proti Srednjemu vrhu (1853) dal slutiti, da ne bo nič s tistim smelim načrtom. Od cca 1750m naprej je bil zavit v meglo. Taka vidljivost ni nič dobrega za brezpotje, pa še skala je verjetno mokra.
Čez sedlo med gostimi smrekami prečim skoraj direktno proti Z. Ob, oz po (glede na to, da večinoma leži) stari žičnati ograji. Pri vzpenjanju gre vedno bolj v smeri JZ, a stalno sledim žicam. Nekje na cca 1450m vidim potko, ki gre desno in potem kaže gor med grape in skale. Naravnost gor postaja svet precej rušnat. Torej grem desno. Kmalu se začne dvigovati grapa, katere dno je posuti z meliščem. Zgleda prava smer in gre gor :) Bolj plezam po skalah ob robu grape, a v primeru povratka bi bilo tu čisto enostavno. Cel čas sem računal na to, da je malo možnosti za dosego vrha in se bom verjetno moral vračati po isti poti, torej se v kakšna težja pezanja nisem spuščal. Je pa skala izjemno razbita in pošodrana, podlaga pa je neka mešanica apnenca in laporja. Na kakih 1550m se melišče konča, kratek skok v levo in nova rahlo meliščna grapa. Tu grem še malo bolj po skalah. Vmes še en skok v desno in pridem na ramo, malo nad 1600m. Vmes se mi večkrat zazdi, da je kakšna sled antropogenega izvora. Potem pa malo težji del. Če bi bil prepričan, da se ne bo potrebno tu vračati, bi šlo z lahkoto. Tako pa malo oklevam. A potem pridem na briljantno idejo - na levi je rušje, kjer bo šlo enostavno s tarzanjem dol. Po desni pa se da gor splezat. A samo malo, zaradi silne razbitosti prečim v levo, proti rušju. Še en skokec in...vse bolj se zapira in prve kapljice...
Na hitro se razgledam okoli, pogledam še radar in sklenem, da bo daleč najbolj pametna stvar mali bivaček točno tu. Bolje kot plezanje dol po mokrih skalah pod časovnim pritiskom. Ploha bo v pol ure mimo. Nobenega grmenja nikjer, dež je rahel in topol. Torej se zavijem v palerino in preždim tu, na precej prostorni polici med rušjem, na 1650m.
Res je bila ploha mimo prej kot v pol ure in malo se že kaže sonce. Še ene pol ure počakam, da voda malo odteče...za skalo težko rečem, da se osuši. Kot rečeno - že prej sem gledal, da ni bilo pretežkega plezanja...a gor v vlažni in dol v povsem mokri skali je malo druga zgodba. Šlo je počasneje kot gor, sem pa našel še kakšen dodaten lažji prehod, ki prej niti ni bil potreben. Kakorkoli se morda sliši grozno, ni bilo tako zelo. Plezanje pomoje ni nikjer preseglo enke. Razbite, pošodrane in spolzke...a vendar enke. Za najtežji del pa je bilo tarzanje :). Do melišča tako...potem pa je letelo :)
Na tistem prej omenjenem prehodu v desno, se v levo (oz zdaj naravnost) nadaljuje neoznačena pot, ki preči pobočje in kasneje pride na greben že precej pod Cjanovco. Zdaj je na par mestih že kar močno prerasla z rušjem, je pa še dobro sledljiva. Torej jo uberem tu, da ne bom ob "izostanku enega vrha" prehitro v dolini.
Pot po grebenu je znana in že večkrat prehojena. Na Javorovem vrhu (1427) končno tudi pir in malica. Med tem na vrh pristopita še 2 planinki. Malo poklepetamo. Ko se že počasi odpravljamo pa še en planinec. Niti ni slabega obiska, ob takem vremenu za vrh, ki je že tako bolj malo obiskan.
Spet zapustim markirano pot in nadaljujem po grebenu proti V. Do konca grebena. Na trenutke kar oster. Po njem poteka tudi neoznačena pot, a se bolj izpostavljenim delom izogne. Na koncu samo še spust v dolino. V kopici novih vlak in gozdarskih cest kar po azimutu. Dokler ne prispem do že res široke ceste in hiše. Malo časa ji sledim, a še dovolj hitro ugotovim, da ne gre v pravo smer. Hop spet dol, na brezpotje :)
Doma sem potem pregledal več zemljevidov. Glede na razmik izohips in vrisana skalna pobočja je zgledalo, da sem bi že čez najbolj strm del. Takoj nad mojim "bivakom" se svet malo položi, potem pa je spet bolj strmo v zadnjem delu do vrha. No, do vrha je vendarle še manjalo 200m popolnega brezpotja. Še dovolj priložnosti za kakšna presenečenja :) Vsekakor se jo še kdaj lotim. Seveda ob bolj stabilnem vremenu. Vsaj do tu, kjer sem bil danes, bo šlo hitreje. Zdaj je že znan svet :)
 |
| Starec, zadaj Kozji vrh |
 |
| med Aklami in Starcem |
 |
| bolj slabo kaže za gor |
 |
| na Starcu |
 |
| stara ograja |
 |
| prečno v desno |
 |
| in potem levo gor |
 |
| melišče |
 |
| skok in nadaljevanje melišča |
 |
| "bivak" |
 |
| od tu naprej...naslednjič ;) |
 |
| Starec in Akle |
Če hočeš priti na Srednji vrh s sedla pod Starcem moraš tam zaviti levo in ne desno. Sam sem tudi šel enkrat po desni strani pa je res kar težko ,pa še ruševje te čaka . Če pa greš levo prideš do grape ki ima dva kraka.Desni je lepši a te na koncu čaka ruševje, levi pa te pripelje točno na sedlo med Cjanovco in Srednjim vrhom .
OdgovoriIzbrišiO super, hvala. Saj si mislim, katera grapa, tisto sem si tudi od daleč ogledoval :)
Izbriši