SZ greben Kočne je eden najdaljših, če ne kar najdaljši brezpoten v KSA. In tudi eden težjih. Pravzaprav je menda že kar prava alpinistična tura. Z Boštjanom sva se že nekaj časa pogovarjala o tem čudu. Reče še Janezu, ki je pri takih rečeh običajno za, če le ima čas. In tako se zberemo ista ekipa kot slabi 2 leti nazaj, tudi takrat v brezpotjih Kočne ;)
V planu sicer ni bil celoten greben, pač pa skrajšana in lažja varianta, ki jo poznajo Jezerjani - je pa nikakor ne gre podcenjevati. Potrebno je obvladati orientacijo v tem svetu in biti suveren v plezanju dvojk. Pot pripelje na greben za Oltarji, torej se res ogne najtežjega dela. Naj bi bila povsem logična, vidi se iz doline in gre nekje za Malim kupom. To je bilo vse, kar smo imeli od opisa ;)
Grizemo v klanec, malo po melišču, malo po grapah, kjer so gamsi občasno spustili kakšen projektil in se bližamo steni. Res že od daleč zgleda par logičnih grap, ki se od leve proti desni, občasno pa cik-cak vzpnejo proti grebenu. A bliže ko smo steni, bolj pokončne se zdijo grape. In manj verjetne opcije. Potem se Boštjan spomni "kaj pa če moramo čez Mali kup (1941m)". Hja, res zgleda malo lažje. Pa nadaljevanje, do grebena, vsaj kar se od tu vidi - lažje. Problem bi morda bil, kar se ne vidi. Ampak po še nekaj premisleka in debate postane dokaj jasno, da je to sploh edina ne povsem alpinistična opcija. Do Malega kupa je potrebno zlest (verjento je to najlažji pristop od tu) čez slabih 10m dvojkice, na kateri je vmes več travnih ruš, je pa skala dokaj kompakta. V zgornjem delu pridejo v pomoč tudi rušnate veje.
Nadaljevanje do grebena je precej lažje. Hoja in na trenutke lažje poplezavanje. Na greben pridemo že kar nad Oltarji, dejansko po dolžini ostane le še kakšna četrtina grebena. A en detajlček se še skriva. Trojka piše v večini opisov. Sicer samo dobra 2m...a čez je treba. Janez se spravi čez, malo na trenje z držanjem za poličko proti desni. Meni za povsem brezskrben prehod zmanjka ravno 1 oprimek. Navsezadnje je podaj strmo in globoko. Boštjan meni, da se bo bolje varovati čez in je sedaj naslednji na vrsti. Tačas parkrat globoko vdihnem, še enkrat natančno s pogledom premerim celo zadevo in v glavi zasveti žarnica - kaj pa kar naravnost gor? Saj so tam še neki oprimki. Res je delovalo čisto tako, kot zamišljeno. Bom vedel za naslednjič, da gre brez štrika. Aja...če bo naslednjič cel greben...bo pa kje drugje nemara potreben...
Do Križa (2484m) - na zelo starih zemljevidih je menda tu Korska kočna - ni več veliko. Hoja z malo poplezavanja, zelo izpostavljenih mest ni več in klasična razbita skala. Vrh imamo pričakovano zase, drugače je na obeh sosednjih Kočnah.
Po malici in hmeljevi kapljici nadaljujemo v škrbino na markirano pot in naprej na Kokrsko (2520m) in Jezersko Kočno (2540m). Par ljudi srečamo, a jih je bistveno manj kot na Grintovcu, kjer zgledajo cele procesije. Za tistega sem si že nekaj časa nazaj rekel, da čez Streho poleti ne grem več gor.
Ob sestopu proti Češki koči še opazovanje S grebena in modrovanje, kje bi se ga dalo napast. Baje naj bi bil celo lažji od SZ, čeprav na nekaterih mestih zgleda kar strašljiv. Morda nekoč...ni ravno najvišje na prioritetni listi :) Zadni del sestopa po stari/lovski poti, ki gre nad markirano za Češko kočo. Vsekakor je bolj razgledna in lepša. A čisto prav, da tudi manj obiskana.
 |
| v steni se izrišejo prehodi |
 |
| a se izkaže, da so močno prestrmi |
 |
| proti Malemu kupu |
 |
| naprej proti grebenu je lažje |
 |
| Povnova dolina |
 |
| SV greben od začetka do Kljuke |
 |
| Mali kup |
 |
| na grebenu |
 |
| detajl |
 |
| Jezerska in Kokrska kočna |
 |
| Na Križu, zadaj Storžič |
 |
| Veliki kup |
 |
| spodmol |
 |
| Grintovec - pogled na zaprto pot iz Zdolške škrbine |
 |
| Češka koča |
 |
| Baba |
 |
| gorna, neoznačena pot |
 |
| še zadnji pogled na greben |
Komentarji
Objavite komentar