Skuta čez Žmavčarje (6.8.2022)

avgust 10, 2022

"Izgubljeno s prevedom" (oz v datumih), na koncu pa tako ali tako ni bila najboljša vremenska napoved za tisto prvotno zamišljeno precej dolgo turo... "A bi šel še kdo nekam v KSA...eno krajšo z zgodnjim štartom, da smo najkasneje ob 2 dol? Skuto čez Žmavčarje.". Zakaj ob 2? Ker bo potem dež. Odziv bolj skromen... No...to je bilo kar malo izzivanje, do minute natančno zaupati ARSOvi simulaciji. Niti štart ni bil tako ekstremno zgoden, o dolžini pa...hja, vse je relativno ;) Pa še prva tura po koroni...zadnji 2 sta bili očitno...medkoronski...ne da bi sploh vedel...

Da ura, čeprav že skoraj 6, vendarle je zgodnja je pričalo to, da sta bila v "koncu" Konca (torej tistih cca 200m naprej od žičnice) samo 2 avta. Da gre še višje od tam pa sta dokazala Čeha z Volvotom. Parkiran je bil še kakih 200m naprej po "traktorski cesti", onadva pa zraven še zavita v spalkah.

Že kmalu Ajša ugotovi, da je brez vode. Torej imava do vrha...oz, do Kokrškega sedla 1,5l + pir. Načeloma bi moglo it skozi, ni napovedano preveč žgoče sonce. Potem pa še pravi, da že dolgo ni bila zares v hribih. A na začetku zaštarta s kar poštenim tempom. Davek na to je prišel na zadnji strmini pod bivakom...

Okoli skalnega skoka, kjer se kar pogosto zadržujejo gamsi, ni bilo tokrat nobenega na spregled. Le 2 tujca, ki sta že sestopala. "Bivac is now empty." Hja...očitno je nekaterim to edini cilj. Kar nista se mogla načudit, da greva dejansko na Skuto in isti dan dol. Malo višje pa še bolj "zanimiv" dogodek. Skupina 5 Francozov, ali Belgijcev. Saj teren je tam res močno pošodran in rahlo zoprn...a samo 1 od peterice se je tam gibal suvereno. Vsi ostali pa bolj po riti kot stoje. Eden je imel še posebno veliko težav. "I dont have good shoes." Ja, saj je pravilno ugotovil...tiste "modne" mestne supergice res niso za sem. A vendar...sam bi šel tu, če bi bilo treba, povsem suvereno gor in dol tudi v natikačih. Kar govorim že dolgo in sem v to samo še vedno bolj prepričan...glavni problem v naših gorah, ob poplavi tujcev (pa tudi domačih "korona planincev") NI neustrezna oprema. Pač pa neustrezne izkušnje. Ali popolna odsotnost le teh. No, saj po par turah bo bolje, vsaka šola nekaj stane. A kaj, ko "šolnino" prepogosto plačuje GRS...

Prej sem omenjal davek hitrega začetnega tempa...ko veš, da človek reče iz srca "se veselim počitka", potem se tega res ne da zanikati ;) Na zadnji strmini je bil tempo res precej upočasnjen, a 2h15 do bivaka sploh ni počasi. Je pa vseeno prav prišlo, da je nadaljevanje nekaj časa skoraj ravninsko.

Od obeh poti na Skuto, ta, iz Malih podov vsekakor velja za bolj zahtevno. Definitivno je bolj zračna in izpostavljena. Je pa precej lepša. Jaz jo sicer nisem imel v tako lepem spominu. Nazanje sem ene 5 let nazaj tu sestopal...ob rahlem dežju... A ko je suha, je ta kompaktna skala izredno lepa. Kar sama se prikrade tista "igrica", o nedotikanju železja. No, verjetno sem vmes res stopil na kak klin...sicer pa zelo lepo poplezavanje.

Na vrhu je bila vidljivost že slabša, saj je bilo okoli vse zavito v oblake in meglice. Nikogar drugega ni bilo na vrhu. Še vpisna knjiga ni imela danes nobenega vpisa. Nič kaj dosti se ne zadrživa gor, vsaj do sedla bi bil rad čim prej. Nekako že kar slutim da tisti dež ob 2...ni čisto definitivno 100% napoved...

Pri sestopu vidiva še dvojico, ki prihaja iz Dolgega hrbta. Ob zamolklih zvokih njunega pogovora ugotavljam, ali sta "naša", ali tujca, a ko se na daleč pozdravimo prileti glasni "ahoj!". Nadaljujeta proti Skuti. Jaz na njunem mestu ne bi...

Pri sestopu na Velike pode, na tistem melišču pa kar na poti leži skupina 5 kozorogov. Še dobro, da so bili "mladi juncu", stari leto ali 2 (to bo bolj natančno ocenil kak biolog ali jager). Ti imajo še nekaj spoštovanja do starejših in se vsaj malo umaknejo s poti. Tisti stari kozli, ki se z rogovi praskajo po riti, se ne premaknejo niti za milimeter. Potem pa iščeš odvode.

Pod bivakom pod Grintovcem začnejo prve kapljice. Kmalu po 12. Bile so zelo drobne, padale so na redko, a dovolj, da so postale skale spolzke in je bilo potrebno biti malo bolj previden. Na zadnjem spustu proti sedlu so kaplje postajale vse debelejše, iz Grintovca se je vračala večja skupina, a v trenutku, ko prideva na sedlo, dež povsem preneha. Pa še razmišljal sem o štartu pol ure prej...torej bi bila ob prvih kapljicah že pri koči. Spijeva caj - v koči je nova oskrbniška ekipa - in se odpraviva še na zadnji spust. Tla so se hitro posušila, tik pred gozdno mejo pa pride "drugi val". Tako kot pri koroni - precej močnejši od prvega (no, pri slednjem je imela morda kaj pri tem katastrofalna oblast...). Še dobro, da je že gozd...a kdor pozna teren ve, da je po lanskih plazovih gozd močno razredčen. A bil je topel poletni dež...skoraj da prijeten. Tudi Ajša se ni nič pritoževala nad dežjem. Profesionalna plavaka je menda že vajena mokrote ;)

Tako kot prej, tudi sedaj dež preneha tik pred avtom. Pokaže se celo okno modre jasnine. A malo stran se že zbirajo novi oblaki, v daljavi pa začne grmeti. Torej je navsezadnje le bilo dobro preračunano, do kdaj dol ;) Dobro izkoriščen dan, do zadnje minute. Sicer bo jutri lepše vreme...ampak delam. V hribih :)